Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (956-980)


  1.      zráščenec  -nca m (ȃ) min. skupek najmanj dveh kristalov, ki sta pravilno zraščena ♪
  2.      zŕnec  -nca m (ȓ) otajana zrnata zgornja plast snega: smučati se po zrncu ♪
  3.      zvárjenec  -nca m (ȃ) teh. zvarjen predmet: delati zvarjence za dvigala ♪
  4.      zvenéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zvenečega: blagoglasnost in zvenečnost jezika ♦ lingv. asimilacija soglasnikov po zvenečnosti ♪
  5.      zvézanec  -nca m (ẹ́) knjiž. zvezan človek: stražiti zvezanca ♪
  6.      zvezdoznánec  -nca m (ȃ) knjiž. 1. astronom: proučevanja zvezdoznancev 2. astrolog: napovedi zvezdoznancev ♪
  7.      zvônec  -nca m (ó) 1. zvočna signalna priprava, ki z dajanjem navadno močnih, prodornih glasov opozarja na kaj: zvonec brni, cinglja, zvoni; pritisniti na zvonec pri vratih; glas zvonca / zaradi hrupa ni slišal zvonca zvonjenja zvonca / alarmni, signalni zvonec; električni zvonec; hišni, telefonski zvonec; šolski zvonec ki naznanja začetek ali konec učne ure 2. manjši predmet, podoben obrnjenemu kozarcu z obešeno pripravo za udarjanje v sredi: živali so obesili zvonec okoli vratu; pozvoniti z zvoncem; majhen medeninast zvonec / kravji zvonec; zvonec na poteg / hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene ● ekspr. nositi zvonec biti prvi, zlasti v slabem ◊ zool. raca s širokimi belimi pasovi na perutih, Bucephala clangula ♪
  8.      žáljenec  -nca m (ā) kdor je žaljen: opravičiti se žaljencu ♪
  9.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  10.      žrtvovánec  -nca m (á) 1. v različnih religijah kdor se žrtvuje, daruje božanstvu: v templju so bile zložene lobanje žrtvovancev 2. knjiž. kdor zaradi hotenja drugega umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: žrtvovanci veliki ideji; sprejeti vlogo žrtvovancev ♪
  11.      župánec  -nca m (á) zastar. krpa, zaplata: prišiti županec na čevelj; usnjen županec ♪
  12.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
  13.      a  prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako? ♪
  14.      abecédar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko ♪
  15.      abstrákten  -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti ♪
  16.      adjúnkt  -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
  17.      administratívec  -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci ♪
  18.      administrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
  19.      adoptánt  -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec ♪
  20.      adresát  -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel ♪
  21.      adulár  -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin ♪
  22.      afêra  -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera ♪
  23.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  24.      akcesíst  -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist ♪
  25.      akróstih  tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom ♪

   831 856 881 906 931 956 981 1.006 1.031 1.056  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA