Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (826-850)

826.      ugrábljenec  -nca m (ȃ) kdor je ugrabljen: za ugrabljenca zahtevati veliko denarja; srečna vrnitev ugrabljencev ♪
827.      ugríznjenec  -nca m (ȋ) kdor je ugriznjen: ugriznjenec je vpil od bolečine ♪
828.      ukorenínjenec  -nca m (ȋ) ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo ♪
829.      ulánec  -nca m (ȃ) nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: na čelu konjenice so bili ulanci ♪
830.      ultramontánec  -nca m (ȃ) pristaš ultramontanizma: vnet ultramontanec ♪
831.      umázanec  -nca m (ȃ) ekspr. umazan človek: umiti malega umazanca; razcapanci in umazanci // malopriden, malovreden človek: pravi umazanec je; imeli so ga za umazanca / kot psovka kako pa govoriš, umazanec umazani ♪
832.      umorjênec  -nca m (é) kdor je umorjen: pokopati umorjenca ♪
833.      uniformíranec  -nca m (ȋ) kdor nosi uniformo: uniformiranci so spravljali ljudi na vlak; oboroženi uniformiranci ♪
834.      upéhanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je upehan: pripraviti okrepčilo za upehance ♪
835.      upodóbljenec  -nca m (ọ̑) kdor je upodobljen: prepoznati upodobljence; upodobljenci na sliki, znamkah ♪
836.      upógnjenec  tudi upôgnjenec -nca m (ọ́; ó) upognjeno drevo: posekati upognjence in drevesa z odlomljenimi vrhovi ♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem ♪
837.      upokojênec  tudi upokójenec -nca m (é; ọ́) kdor je upokojen: biti, postati upokojenec; društvo upokojencev / dom upokojencev ♦ jur. družinski kdor dobiva pokojnino kot član družine umrlega zavarovanca ali upokojenca, osebni kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja, starostni upokojenec kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe ♪
838.      upravíčenec  -nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec ♪
839.      uscánec  -nca m (á) vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: previla je malega uscanca ♪
840.      uslúžbenec  -nca m (ȗ) 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci ♦ jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic ♪
841.      usmrčênec  -nca m (é) knjiž. usmrčen človek: pokopati usmrčence ♪
842.      usránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: previti malega usranca // bojazljiv, strahopeten človek: ti usranci ne bodo nič opravili // nepomemben, ničvreden človek: ta usranec se nas upa še žaliti ♪
843.      ustreljênec  -nca m (é) kdor je ustreljen: pokopati ustreljence ♪
844.      usúkanec  -nca m (ú) 1. nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukanci 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti usukanec ♪
845.      utopljênec  -nca m (é) kdor se utopi: oživljati utopljenca ♪
846.      utrújenec  -nca m (ú) ekspr. utrujen človek: pomagati utrujencem na pohodu / življenjski utrujenci in naveličanci ♪
847.      užáljenec  -nca m (ȃ) ekspr. užaljen človek: molk užaljenca ♪
848.      vábljenec  -nca m (á) kdor je kam vabljen: vabljenci so že zbrani; vabljenci na srečanje, svatbo ♪
849.      vájenec  -nca m (ȃ) do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec ♪
850.      váljanec  -nca m (á) 1. metal. izdelek, narejen z valjanjem: jekleni valjanci; valjanec za obroče 2. mn., v ruskem okolju topli klobučevinasti škornji: obuti valjance ♪

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926