Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (731-755)


  1.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci ♪
  2.      sezónec  -nca m (ọ̑) pog. sezonski delavec: zaposliti sezonce; sezonci in izseljenci ♪
  3.      silvánec  -nca m (ȃ) 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca ♪
  4.      skesánec  -nca [kǝs] m (á) ekspr. skesan človek: skesancu je vse odpustil ♪
  5.      skísanec  -nca m (ȋ) ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati ♪
  6.      skládanec  -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
  7.      sklépanec  -nca m (ẹ̑) etn. kovinski ženski pas zlasti pri gorenjski ljudski noši: prepasati se s sklepancem; srebrn sklepanec ∙ star. širok pas z medeninastim sklepancem z medeninasto zaponko ♪
  8.      skóbljanec  -nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri skobljanju: nasmetiti tla s skobljanci / leseni skobljanci ♪
  9.      skópljenec  -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
  10.      skúštranec  -nca m (ȗ) ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: tistega skuštranca si je izbrala ♪
  11.      slabotínec  -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
  12.      slávljenec  -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu ♪
  13.      smolénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota ♪
  14.      snédenec  -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj ♪
  15.      sòkáznjenec  -nca m (ȍ-ȃ) kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca: od sokaznjencev je dobil pripomočke za beg iz zapora ♪
  16.      soljênec  -nca m (é) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): prodajati preste, rogljiče in soljence ♪
  17.      solúnec  -nca m (ȗ) žarg. solunski borec, solunski prostovoljec: solunec, nosilec več vojaških odlikovanj ♪
  18.      somíšljenec  -nca m (ȋ) redko somišljenik: posvetovati se s somišljenci ♪
  19.      sòobdolžênec  -nca [u̯ž] m (ȍ-é) jur. kdor je skupaj s kom obdolžen v istem kazenskem postopku: nezaupanje do soobdolženca ♪
  20.      sòobsójenec  -nca m (ȍ-ọ́) jur. kdor je skupaj s kom pravnomočno obsojen v istem kazenskem postopku: njegovi soobsojenci so dobili še hujše kazni ♪
  21.      sòobtóženec  -nca m (ȍ-ọ́) jur. kdor je skupaj s kom obtožen v istem kazenskem postopku: izreči sodbo obtožencu XY in soobtožencem ♪
  22.      soóčenec  -nca m (ọ̑) jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik ♪
  23.      sorodovínec  -nca m (ȋ) zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci ♪
  24.      sòrojênec  -nca m (ȍ-é) knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere: povezanost posameznega dvojčka s sorojencem ♦ vet. mladič iz istega gnezda 2. mn. bratje in sestre: imel je več mlajših sorojencev; nepreskrbljeni sorojenci ♪
  25.      sòučênec  -nca m (ȍ-é) redko sošolec: pri izpraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci ♪

   606 631 656 681 706 731 756 781 806 831  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA