Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (501-525)


  1.      pínjenec  -nca m (ȋ) tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla: izliti pinjenec iz pinje ♪
  2.      písanec  -nca m (í) ekspr. pisana žival ali rastlina: nadeti jarem pisancu ♦ zool. majhna sladkovodna riba s temnimi pegami, Phoxinus phoxinus ♪
  3.      piščánec  -nca m (á) kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec ♪
  4.      pítanec  -nca m (ȋ) agr. žival za pitanje: prodati pitanca; težki pitanci; bikci pitanci; hlev za pitance ♪
  5.      pláčanec  -nca m (á) slabš. kdor za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sumili so, da je plačanec; deželo hočejo očistiti tujih plačancev; kolonialistični, imperialistični plačanci // najemniški vojak, najemnik: akcijo so izvedli s plačanci; vojaki in plačanci ♪
  6.      plaménec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence ◊ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice ♪
  7.      planínec  -nca m (ȋ) 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci 3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem 4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino ♪
  8.      pljúnec  -nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec ♪
  9.      počaščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence ♪
  10.      podivjánec  -nca m (á) kdor v dejanju kaže jezo, togoto: zavarovati koga pred podivjancem ♪
  11.      podjármljenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je podjarmljen: podjarmljenci so se večkrat uprli ♪
  12.      podkovánec  -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance ♪
  13.      podkúpljenec  -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec ♪
  14.      podmúljenec  -nca m (ȗ) redko potuhnjenec: temu podmuljencu nič ne verjamem ♪
  15.      podpíranec  -nca m (ȋ) kdor dobiva, prejema denarno pomoč, podporo: seznam podpirancev / socialni podpiranec ♪
  16.      podrejênec  -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
  17.      podrínjenec  -nca m (ȋ) podtaknjenec: ugotovili so, da je podrinjenec ♪
  18.      podtáknjenec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
  19.      podvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
  20.      poedínec  -nca m (ȋ) knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti ♪
  21.      pogréšanec  -nca m (ẹ́) kdor je pogrešan: iskati pogrešance; razglasiti pogrešanca za mrtvega ♪
  22.      pogubljênec  -nca m (é) ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen: potepuhi in pogubljenci ♪
  23.      pohábljenec  -nca m (ȃ) pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec ♪
  24.      póhanec  -nca m (ọ́) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec: farma za pohance ♪
  25.      pohójenec  -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA