Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (451-475)



  1.      omíkanec  -nca m () knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi
  2.      omladínec  -nca m () zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog
  3.      omračênec  -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence
  4.      onečástiti  -im dov.) vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskrunitiekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo onečáščen -a -o: onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen
  5.      onečáščati  -am nedov. (á) jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti
  6.      onečáščenje  -a s () glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla
  7.      onečaščeváti  -újem nedov.) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga
  8.      onečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom
  9.      onečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom
  10.      onečístiti  -im dov.) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana
  11.      onečíščenje  -a s () glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami
  12.      onečiščeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak
  13.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku
  14.      opazovánec  -nca m (á) kdor je opazovan: med opazovanci so izbrali prav njega ♦ med. bolnik opazovanec
  15.      opečênec  -nca m (é) 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
  16.      opehárjenec  -nca m () ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili
  17.      operíranec  -nca m () kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance
  18.      opérjenec  -nca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci
  19.      opéšanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je opešal: pomagati opešancu
  20.      opolnomóčenec  -nca [n] m (ọ̑) zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije
  21.      opráskanec  -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec
  22.      oproščênec  -nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev
  23.      oráženec  -nca m () geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika
  24.      organizíranec  -nca m () ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo
  25.      orjúnec  -nca m () član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA