Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nec (451-475)
- omíkanec -nca m (ȋ) knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi ♪
- omladínec -nca m (ȋ) zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog ♪
- omračênec -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence ♪
- onečástiti -im dov. (á ȃ) vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskruniti ∙ ekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo onečáščen -a -o: onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen ♪
- onečáščati -am nedov. (á) jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti ♪
- onečáščenje -a s (ȃ) glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla ♪
- onečaščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga ♪
- onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom ♪
- onečéjati -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom ♪
- onečístiti -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana ♪
- onečíščenje -a s (ȋ) glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami ♪
- onečiščeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak ♪
- onesvéščenec -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
- opazovánec -nca m (á) kdor je opazovan: med opazovanci so izbrali prav njega ♦ med. bolnik opazovanec ♪
- opečênec -nca m (é) 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom ♪
- opehárjenec -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili ♪
- operíranec -nca m (ȋ) kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance ♪
- opérjenec -nca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci ♪
- opéšanec -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je opešal: pomagati opešancu ♪
- opolnomóčenec -nca [u̯n] m (ọ̑) zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije ♪
- opráskanec -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec ♪
- oproščênec -nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev ♪
- oráženec -nca m (ȃ) geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika ♪
- organizíranec -nca m (ȋ) ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo ♪
- orjúnec -nca m (ȗ) član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci ♪
326 351 376 401 426 451 476 501 526 551