Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (401-425)


  1.      obiskánec  -nca m (á) kdor je obiskan: posloviti se od obiskanca ♪
  2.      objókanec  -nca m (ọ́) ekspr. objokan človek: objokanec se je ob teh besedah nasmehnil ♪
  3.      obkóljenec  -nca m (ọ́) kdor je obkoljen: na obkoljence so neprestano streljali ♪
  4.      óblanec  -nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri oblanju: nasmetiti tla z oblanci / leseni oblanci ∙ nad vrati so viseli oblanci nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno ♪
  5.      obléganec  -nca m (ẹ̑) kdor je oblegan: oblegancem je začelo primanjkovati hrane ♪
  6.      oblikovánec  -nca m (á) teh. predmet, oblikovan z ulivanjem, kovanjem, stiskanjem: zidati z oblikovanci; betonski, plastični oblikovanci ♪
  7.      oblízanec  -nca m (í) moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; polizanec: oblizanci so mi zoprni ♪
  8.      oborožênec  -nca m (é) knjiž. oborožen človek: v vas so se pripeljali oboroženci; v spremstvu je bilo deset oborožencev; v akciji so sodelovali oboroženci in civilisti ♪
  9.      oboževánec  -nca m (á) ekspr. oboževan človek: srečala je svojega oboževanca / bil je atletski oboževanec vse šole ♪
  10.      obremenjênec  -nca m (é) navadno v zvezi dedni obremenjenec kdor podeduje negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja: v teh krajih je precej dednih obremenjencev ♪
  11.      obrézanec  -nca m (ẹ̑) v židovskem in muslimanskem okolju kdor je obrezan: v skupini je bilo tudi nekaj obrezancev ♪
  12.      obsédenec  -nca m (ẹ̑) nav. ekspr. obseden človek: pusti tega obsedenca pri miru / spolni obsedenec ♪
  13.      obsévanec  -nca m (ẹ́) med. kdor je (bil) obsevan: število obsevancev je iz dneva v dan večje ♪
  14.      obsójenec  -nca m (ọ́) jur. oseba, ki je pravnomočno obsojena zaradi določenega kaznivega dejanja: kaznovati obsojenca z denarno in zaporno kaznijo ♪
  15.      obstránec  -nca m (á) knjiž. kdor ni vključen v kako skupnost: roman opisuje obstrance ♪
  16.      obstreljênec  -nca m (é) kdor je obstreljen: obvezati obstreljencu rano ♪
  17.      obtóženec  -nca m (ọ́) kdor je obtožen: mali obtoženec se je zagovarjal tudi pred očetom // jur. oseba, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna ♪
  18.      obubóžanec  -nca m (ọ̑) ekspr. obubožan človek: obubožanci in berači ♪
  19.      obúpanec  -nca m (ȗ) ekspr. obupan človek: znašel se je med samimi obupanci; smeh obupanca ♪
  20.      obvézanec  -nca m (ẹ́) star. zavezanec: davčni obvezanci / vojaški obvezanec vojaški obveznik ♪
  21.      očánec  -nca m (á) ekspr. star, častitljiv moški, zlasti kmečki: s tem očancem se je rad pogovarjal / kmečki, vaški očanec ♪
  22.      odbránec  -nca m (á) nav. mn., knjiž. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti; izbranec: govoril je le nekaterim odbrancem ◊ vrtn. rastlina, ki se zaradi zaželenih pozitivnih lastnosti uporablja za razmnoževanje ♪
  23.      odlikovánec  -nca m (á) kdor dobi odlikovanje: čestitati odlikovancu; razglasiti odlikovance / na proslavi se je zbralo več odlikovancev; odlikovanec z redom dela / redko Nobelov odlikovanec nagrajenec ♪
  24.      odmáknjenec  -nca m (á) ekspr. neživljenjski, nestvaren človek: bil je zakrknjen odmaknjenec in samotar ♪
  25.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA