Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nec (351-375)
- naséljenec -nca m (ẹ́) kdor se naseli na kakem nenaseljenem, redko naseljenem področju: naseljenci so gojili govedo in krčili gozdove; izgnali so tuje naseljence; prvi naseljenec si je postavil kočo ob reki / z novimi naseljenci se je mesto gospodarsko zelo okrepilo ♦ agr. naseljenci mikroorganizmi, ki živijo v mleku ♪
- naslóvljenec in naslovljênec -nca m (ọ̑; é) 1. prejemnik pošiljke: naslovljenec in odpošiljatelj / naslovljenec tega pisma ni znan 2. publ. oseba, ki ji je govor namenjen, posvečen: naslovljenec se je zahvalil govorniku za prijazne besede / naslovljenec pesmi ♪
- nastávljenec -nca m (ȃ) nekdaj kdor je zaposlen (z odločbo): tri mesece je bil nastavljenec ♪
- našémljenec -nca m (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem ♪
- našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
- navdáhnjenec -nca m (á) knjiž. kdor je navdihnjen: ustvarjalni navdahnjenci / gorečnost navdahnjencev ♪
- navdíhnjenec -nca m (ȋ) knjiž. kdor je navdihnjen: navdihnjencu teče pero samo od sebe / gorečnost navdihnjencev ♪
- navdúšenec -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev ♪
- navelíčanec -nca m (ȋ) ekspr. naveličan človek: s takim naveličancem je hudo ♪
- navíhanec -nca m (í) nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanca ni oštela, ampak se mu je samo smejala; med otroki je on največji navihanec; le kaj je spet naredil, navihanec ♪
- nazarénec -nca m (ẹ̑) 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev 3. um. predstavnik nazarenstva ♪
- nebogljênec -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi ♪
- nèbŕzdanec -nca m (ȅ-r̄) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci ♪
- nèdiscipliníranec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci ♪
- nèdonóšenec -nca m (ȅ-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence ♪
- negotínec -nca m (ȋ) agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca ♪
- negovánec -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
- nèizobráženec -nca m (ȅ-ȃ) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci ♪
- nèolíkanec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. neolikan človek: ne druži se s takimi neolikanci ♪
- nèomíkanec -nca m (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka ♪
- nèotesánec -nca m (ȅ-á) ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani ♪
- nèožénjenec -nca m (ȅ-ẹ́) ekspr. neporočen moški: najraje je bil v veseli družbi neoženjencev ♪
- nepočákanec -nca m (ȃ) knjiž. neučakan človek: pred blagajno so se prerivali nepočakanci ♪
- nèpoklícanec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril ♪
- nèprilagojênec -nca m (ȅ-é) psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451