Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nec (326-350)
- mohikánec -nca m (ȃ) ekspr., v zvezi zadnji, poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine: zadnji mohikanec rodu / zadnji mohikanec ljudskega komedijantstva ♪
- mormónec -nca m (ọ̑) rel. pripadnik severnoameriške verske sekte, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo: biti mormonec; vzgojen je bil kot mormonec ♪
- motorizíranec -nca m (ȋ) pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce ♪
- možánec -nca m (ā) star. mož, navadno starejši: spoštljivo govoriti z možancem; moder možanec ♪
- mravljínec -nca m (ȋ) 1. mravlja: po zidu plezajo mravljinci; sredi množice se zdiš samemu sebi kot mravljinec neznaten; bilo jih je kot mravljincev zelo veliko / rdeči mravljinci; pren., ekspr. ta mravljinec bi kar naprej delal 2. mn. občutek otrplosti in rahlega zbadanja: po vsem telesu je čutil mravljince; ima mravljince v nogi // neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: mravljinci so mu gomazeli, šli, lezli, zagomazeli po hrbtu, telesu; mravljinci so me spreleteli ♪
- mrgolínec -nca m (ȋ) 1. nav. mn., nav. ekspr. majhna, drobna žival: mladiče hranijo z vsakovrstnimi mrgolinci; pren. vzvišeno gleda na pehanje nesrečnih mrgolincev, ki se jim reče ljudje 2. nar. mravlja: procesija mrgolincev ♪
- mrtvorojênec -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov ♪
- múčenec -nca m (ȗ) kdor je mučen: mučitelj in mučenec ♪
- mučênec -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec ♪
- múnec -nca m (ȗ) bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš ♪
- nabránec -nca m (á) knjiž. naborek, volan: rokavi z nabranci / po vratu se ji delajo nabranci gube ♪
- načíčkanec -nca m (ȋ) slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec ♪
- nadárjenec -nca m (ȃ) knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo ♪
- nadzorovánec -nca m (á) knjiž. kdor je nadzorovan: nadzorovalci in nadzorovanci ♪
- nagnéčen -a -o prid. (ẹ̑) zastar. nagneten, natlačen: stali so nagnečeni na hodniku ♪
- nagovorjênec -nca m (é) kdor je nagovorjen, ogovorjen: nagovorjenec je za hip pomolčal, nato pa spregovoril ♪
- nagrajênec -nca m (é) kdor dobi nagrado: čestitati nagrajencu; razglasiti nagrajence / nagrajenci natečaja, tekmovanja / Nobelov, Prešernov nagrajenec / ta film je letošnji nagrajenec ♪
- nájdenec -nca m (ȃ) knjiž. najdenček: dati najdenca v rejo // kdor je najden: najdenec je izjavil, da je prebil na otoku pet let ♪
- naklónjenec -nca m (ọ́) knjiž. kdor je komu naklonjen: na dvoru ima veliko prijateljev in naklonjencev ♪
- naméščenec -nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci ♪
- napádenec -nca m (ȃ) kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca ♪
- napíhnjenec -nca m (ȋ) ekspr. domišljav, prevzeten človek: je velik napihnjenec ♪
- naplávljenec -nca m (ȃ) kdor je naplavljen: na bregu so našli naplavljenca; pren., ekspr. te ljudi bi lahko imenovali naplavljence na bregu življenja ♪
- napúhnjenec -nca m (ȗ) raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec ♪
- nasékanec -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje cokel ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426