Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (326-350)



  1.      mohikánec  -nca m () ekspr., v zvezi zadnji, poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine: zadnji mohikanec rodu / zadnji mohikanec ljudskega komedijantstva
  2.      mormónec  -nca m (ọ̑) rel. pripadnik severnoameriške verske sekte, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo: biti mormonec; vzgojen je bil kot mormonec
  3.      motorizíranec  -nca m () pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce
  4.      možánec  -nca m (ā) star. mož, navadno starejši: spoštljivo govoriti z možancem; moder možanec
  5.      mravljínec  -nca m () 1. mravlja: po zidu plezajo mravljinci; sredi množice se zdiš samemu sebi kot mravljinec neznaten; bilo jih je kot mravljincev zelo veliko / rdeči mravljinci; pren., ekspr. ta mravljinec bi kar naprej delal 2. mn. občutek otrplosti in rahlega zbadanja: po vsem telesu je čutil mravljince; ima mravljince v nogi // neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: mravljinci so mu gomazeli, šli, lezli, zagomazeli po hrbtu, telesu; mravljinci so me spreleteli
  6.      mrgolínec  -nca m () 1. nav. mn., nav. ekspr. majhna, drobna žival: mladiče hranijo z vsakovrstnimi mrgolinci; pren. vzvišeno gleda na pehanje nesrečnih mrgolincev, ki se jim reče ljudje 2. nar. mravlja: procesija mrgolincev
  7.      mrtvorojênec  -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov
  8.      múčenec  -nca m () kdor je mučen: mučitelj in mučenec
  9.      mučênec  -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec
  10.      nec  -nca m () bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš
  11.      nabránec  -nca m (á) knjiž. naborek, volan: rokavi z nabranci / po vratu se ji delajo nabranci gube
  12.      načíčkanec  -nca m () slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec
  13.      nadárjenec  -nca m () knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo
  14.      nadzorovánec  -nca m (á) knjiž. kdor je nadzorovan: nadzorovalci in nadzorovanci
  15.      nagnéčen  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. nagneten, natlačen: stali so nagnečeni na hodniku
  16.      nagovorjênec  -nca m (é) kdor je nagovorjen, ogovorjen: nagovorjenec je za hip pomolčal, nato pa spregovoril
  17.      nagrajênec  -nca m (é) kdor dobi nagrado: čestitati nagrajencu; razglasiti nagrajence / nagrajenci natečaja, tekmovanja / Nobelov, Prešernov nagrajenec / ta film je letošnji nagrajenec
  18.      nájdenec  -nca m () knjiž. najdenček: dati najdenca v rejo // kdor je najden: najdenec je izjavil, da je prebil na otoku pet let
  19.      naklónjenec  -nca m (ọ́) knjiž. kdor je komu naklonjen: na dvoru ima veliko prijateljev in naklonjencev
  20.      naméščenec  -nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci
  21.      napádenec  -nca m () kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca
  22.      napíhnjenec  -nca m () ekspr. domišljav, prevzeten človek: je velik napihnjenec
  23.      naplávljenec  -nca m () kdor je naplavljen: na bregu so našli naplavljenca; pren., ekspr. te ljudi bi lahko imenovali naplavljence na bregu življenja
  24.      napúhnjenec  -nca m () raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec
  25.      nasékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje cokel

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA