Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (2.926-2.950)


  1.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  2.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec ♪
  3.      šestovíliti  -im nedov. (í ȋ) zastar. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je šestovilil po poti ♪
  4.      šíling  -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta ♪
  5.      širjáva  -e ž (ȃ) 1. knjiž. prostranstvo: nenaseljene širjave severnega dela dežele; studenec je bil temna lisa na snežni širjavi / ladja se je izgubila v širjavah oceana / širjave noči 2. zastar. širina: presoditi širjavo nasipa / tovarna je začela rasti na širjavo v širino ♪
  6.      škandál  -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
  7.      škárje  -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
  8.      škóljčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na školjko: školjčne lupine / portret v školjčnem okviru / školjčni apnenec; školjčni biseri / školjčna juha, omaka ♦ obrt. školjčni vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki ♪
  9.      školjkovít  -a -o prid. (ȋ) geol., navadno v zvezi školjkoviti apnenec apnenec, nastal iz školjčnih lupin ♪
  10.      škrábica  -e ž (á) nar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: vreči kovanec v škrabico ♪
  11.      škríl  -í [iu̯ tudi il] ž (ȋ) nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec ♪
  12.      škrjánček  -čka m (á) nav. ekspr. škrjanec: škrjanček žvrgoli; poje kot škrjanček ∙ ekspr. kako ščebeta ta škrjanček mlada, živahna ženska ♪
  13.      škŕlec  -lca m (ȓ) star. škrjanec: poslušati petje škrlca ♪
  14.      škrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cvrčati: škržat škrli ∙ star. škrjanec škrli drobi ♪
  15.      škrobotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež ♪
  16.      škropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež ♪
  17.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost ● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je ♪
  18.      šódrovec  -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral ♪
  19.      šofêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina ∙ šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.: pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec ♪
  20.      šók  -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego ♪
  21.      šokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekspr. vzbuditi veliko presenečenje, osuplost: novica jih je šokirala; pisatelj je šokiral bralce šokíran -a -o 1. deležnik od šokirati: poslušalci so bili šokirani 2. med. ki je v šoku: šokirani ponesrečenci ♪
  22.      šólar  -ja m (ọ̑) učenec osnovne šole: šolarji hitijo v šolo; on je že šolar; nastop šolarjev na proslavi ♪
  23.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  24.      špitálar  -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
  25.      šprícar  -ja m (ȋ) 1. nižje pog. brizganec: piti špricar 2. žarg., šol. učenec, ki neupravičeno izostaja od pouka, iz šole: to je lenuh in špricar ♪

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA