Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nec (281-305)
- lénec -nca m (ẹ̑) nar. lenobnost: Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk) // zastar. len človek ♪
- lepenec gl. lepenjec ♪
- lepoznánec -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec ♪
- lesténec -nca m (ẹ́) okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa: kristalni, razkošen lestenec; lestenec z desetimi svečami, žarnicami / dvorano je razsvetljeval starinski lestenec ♪
- levantínec -nca m (ȋ) nav. ekspr. prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja ♪
- libertínec -nca m (ȋ) knjiž. svobodomislec: nazori libertincev ♪
- líkanec -nca m (ȋ) usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca ♪
- liliputánec -nca m (ȃ) knjiž., redko pritlikavec: cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec ♪
- lipicánec -nca m (ȃ) konj lipicanske pasme: dresirati lipicance; v kočijo sta vprežena dva vitka lipicanca ♪
- lívanec -nca m (í) nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance ♪
- ljúbljenec -nca m (ū) 1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva 2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence ♪
- lóčenec -nca m (ọ́) poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan, strok. razvezanec: poročila se je z ločencem // v cerkvenem pravu ločeni moški ♪
- lómljenec -nca m (ọ́) grad. z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen: zid iz lomljenca ♪
- lônec -nca m (ó) 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec;
lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec ● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom ◊ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100° C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine ♪
- lúsnec -a [nǝc] m (ȗ) bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja ♪
- luteránec -nca m (ȃ) raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa ♪
- maloščetínec -nca m (ȋ) nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta ♪
- manjšínec -nca m (ȋ) publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev ♪
- maratónec -nca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji maratonski tek: znani maratonec; diham kot onemogel maratonec ♪
- marínec -nca m (ȋ) publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice: poročilo o spopadu ameriških marincev z gverilci ♪
- martínec -nca m (ȋ) zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa: ob reki se oglašajo martinci ♪
- maskíranec -nca m (ȋ) maskiran človek: oborožen maskiranec ♪
- maslénec -nca m (ẹ̄) 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular) 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca ◊ agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel ♪
- mazíljenec -nca m (ȋ) vznes. komur je bila podeljena (vladarska) oblast z maziljenjem: vladar maziljenec ♦ rel. Maziljenec Kristus ♪
- mazinec ipd. gl. mezinec ipd. ♪
156 181 206 231 256 281 306 331 356 381