Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (2.276-2.300)


  1.      plehánovec  -vca m (ȃ) privrženec ruskega filozofa Plehanova ♪
  2.      plènk  plénka in plênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: imaš kaj plenka ∙ ekspr. živeti brez cvenka in plenka brez denarja 2. kratek, zveneč kovinski glas: plenk sekire ♪
  3.      plénkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino ∙ ekspr. plenkati na klavir igrati ♪
  4.      plénum  -a m (ẹ̑) pomembnejši sestanek vseh članov politične, strokovne organizacije: udeležiti se plenuma; na plenumu je sodelovalo veliko delegatov; razširjeni plenum odbora; udeleženec plenuma / plenum slavistov // s prilastkom tak sestanek voljenih organov: plenum centralnega komiteja partije, vrhovnega sodišča // udeleženci tega sestanka: plenum je sprejel pomembne sklepe / publ. kongres dela v plenumu ob udeležbi vseh udeležencev ♪
  5.      plenumáš  -a m (á) žarg. udeleženec plenuma: plenumaši se že zbirajo ♪
  6.      pletílski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na pletenje ali pletilstvo: pletilska dela / pletilski sukanec / pletilski tehnik; vajenka pletilske stroke ♪
  7.      plézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja ♪
  8.      plítev  -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni ◊ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice ♪
  9.      pljúvati  -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú) 1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh // na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo 2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast ● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari ♪
  10.      plòsk  plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno ◊ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes plôsko prisl.: plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi ♪
  11.      plôskavec  -vca m (ó) nav. mn., zool. nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes: razvoj ploskavcev ♪
  12.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
  13.      plôščast  -a -o prid. (ó) ploščat: metati v vodo ploščaste kamne ♦ geol. ploščasti apnenec apnenec, ki je razporejen v ploščah ♪
  14.      plót  -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotóvi stil. plóti (ọ̑) ograja iz kolov, lat: postaviti plot; odtrgati lato s plota; lesti čez plot; vrata v plotu ∙ ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo ♪
  15.      pobég  -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali ♪
  16.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
  17.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  18.      poboljšljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi ♪
  19.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik ♪
  20.      pobožnják  -a m (á) nav. slabš. pobožnjaški človek: pobožnjak in svetohlinec ♪
  21.      pobožnjákar  -ja m (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarski človek: na starost je postal pobožnjakar; svetohlinec in pobožnjakar ♪
  22.      pobrenčávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brenčati: muhe pobrenčavajo / zvonec rahlo pobrenčava ♪
  23.      pobrúnčati  -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
  24.      pocincávati  -am nedov. (ȃ) redko v presledkih majati: pijanec pocincava z glavo / preh. pocincavala je otroka na kolenu ♪
  25.      pocingljáti  -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila // dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA