Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (206-230)


  1.      izkorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter ♪
  2.      izkoríščanec  -nca m (í) kdor je izkoriščan: družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev ♪
  3.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m (ȗ) 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence ♪
  4.      izlízanec  in zlízanec -nca m (í) slabš. pretirano urejen moški: gosposki izlizanci ♪
  5.      izlóčenec  -nca m (ọ́) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec ♪
  6.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (ȃ; é) ekspr. iznakažen človek ♪
  7.      izóbčenec  -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec ♪
  8.      izobráženec  -nca m (ȃ) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci ♪
  9.      izpostávljenec  -nca m (ȃ) knjiž. kdor je izpostavljen: izpostavljenci na otoku; nekdaj izpostavljenec na sramotilnem odru ♪
  10.      izprášanec  -nca m (á) kdor je izprašan: izprašanec je odgovoril na vsa vprašanja ♪
  11.      izpraševánec  -nca m (á) kdor je izpraševan: pri zapisovanju narečnega gradiva je treba upoštevati starost izpraševanca / izpraševanec je bil pri izpitu iz matematike ves zmeden ♪
  12.      izprídenec  -nca m (ȋ) redko izprijenec: fant je izpridenec ♪
  13.      izpríjenec  tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec ♪
  14.      izpuščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je izpuščen: njegovega očeta ni bilo na seznamu izpuščencev ♪
  15.      izrínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: tudi on spada med izrinjence ♪
  16.      izročênec  -nca m (é) jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni ♪
  17.      izrojênec 1 -nca m (é) knjiž. izrojeno bitje: ta mladič je izrojenec // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to so slabi ljudje, izrojenci ♪
  18.      izrojênec 2 -nca m (é) čeb. čebelja družina, ki je rojila: prezimiti izrojence ♪
  19.      izruvánec  tudi izrúvanec -nca m (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izruvanec ♪
  20.      izrvánec  -nca m (á) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izrvanec ♪
  21.      izséljenec  -nca m (ẹ́) kdor se izseli v tujino: jugoslovanski izseljenci v Ameriki izdajajo več časopisov / ekonomski, politični izseljenci; izseljenec povratnik / radijska oddaja za naše izseljence ♪
  22.      izstrádanec  -nca m (á) ekspr. izstradan človek: izstradanci iz taborišča ♪
  23.      izšólanec  -nca m (ọ̑) knjiž. izšolan človek, izobraženec: število izšolancev se je povečalo ♪
  24.      iztírjenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: roman opisuje iztirjence; družbeni, moralni, socialni iztirjenci; iztirjenci in pokvarjenci ♪
  25.      izúrjenec  -nca m (ȗ) izurjen človek: vojaški izurjenec; izurjenec v stenografiji ♪

   81 106 131 156 181 206 231 256 281 306  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA