Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (201-225)



  1.      izčŕpanec  -nca m () izčrpan človek: izčrpanci so posedli ob poti / živčni izčrpanci
  2.      izdólbenec  -nca [b] m (ọ̑) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec
  3.      izgnánec  -nca m (ā) nav. ekspr. kdor je izgnan: izgnanci so se po vojni vrnili; politični izgnanci
  4.      izgubljênec  tudi zgubljênec -nca m (é) nav. ekspr. kdor se je izgubil: vse popoldne so iskali po planinah izgubljence; v mestu se je počutil kot izgubljenec / druži se z izgubljenci in potepuhi
  5.      izkljúčenec  -nca m () redko kdor je izključen: izključenci iz organizacije
  6.      izkorenínjenec  -nca m () ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter
  7.      izkoríščanec  -nca m (í) kdor je izkoriščan: družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev
  8.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m () 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence
  9.      izlízanec  in zlízanec -nca m (í) slabš. pretirano urejen moški: gosposki izlizanci
  10.      izlóčenec  -nca m (ọ́) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec
  11.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (; é) ekspr. iznakažen človek
  12.      izóbčenec  -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec
  13.      izobráženec  -nca m () kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
  14.      izpostávljenec  -nca m () knjiž. kdor je izpostavljen: izpostavljenci na otoku; nekdaj izpostavljenec na sramotilnem odru
  15.      izprášanec  -nca m (á) kdor je izprašan: izprašanec je odgovoril na vsa vprašanja
  16.      izpraševánec  -nca m (á) kdor je izpraševan: pri zapisovanju narečnega gradiva je treba upoštevati starost izpraševanca / izpraševanec je bil pri izpitu iz matematike ves zmeden
  17.      izprídenec  -nca m () redko izprijenec: fant je izpridenec
  18.      izpríjenec  tudi spríjenec -nca m () ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec
  19.      izpuščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je izpuščen: njegovega očeta ni bilo na seznamu izpuščencev
  20.      izrínjenec  -nca m () ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: tudi on spada med izrinjence
  21.      izročênec  -nca m (é) jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni
  22.      izrojênec 1 -nca m (é) knjiž. izrojeno bitje: ta mladič je izrojenec // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to so slabi ljudje, izrojenci
  23.      izrojênec 2 -nca m (é) čeb. čebelja družina, ki je rojila: prezimiti izrojence
  24.      izruvánec  tudi izrúvanec -nca m (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izruvanec
  25.      izrvánec  -nca m (á) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izrvanec

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA