Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nec (1.081-1.105)


  1.      bramoràv  -áva -o prid. (ȁ á) vet. ki ima bramor: bramorav junec ♪
  2.      braníti  in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
  3.      bratàn  -ána m (ȁ á) star. bratov sin; nečak ♪
  4.      bratìč  -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ) nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič // star. bratov sin; nečak ♪
  5.      bratíčna  -e ž (ȋ) star. bratova hči; nečakinja ♪
  6.      brátranček  tudi bratránček -čka m (á; ā) manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki ♪
  7.      brbónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi ♪
  8.      brbúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom ♪
  9.      brdávs  -a m (ȃ) ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil // redko neotesanec, omejenec: surov brdavs ♪
  10.      bréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) petr. spremenjen v brečo ali vsebujoč brečo: brečni apnenec ♪
  11.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
  12.      brezčásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva ♪
  13.      brezímnost  -i ž (ȋ) stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti ♪
  14.      brezobzírnež  -a m (ȋ) ekspr. brezobziren človek: prevejanec in brezobzirnež ♪
  15.      brezvsebínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
  16.      brikét  -a m (ẹ̑) nav. mn., teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material, stisnjenec: predelati premogov prah v brikete; kuriti z briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih // agr. stisnjena krmna mešanica ♪
  17.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
  18.      brójanice  -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice ♪
  19.      brôjler  -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje ♪
  20.      bršljánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec ♪
  21.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  22.      brzokuhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec ♪
  23.      brzoparílen  -lna -o prid. (ȋ) ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec ♪
  24.      brzoparílnik  -a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik ♪
  25.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪

   956 981 1.006 1.031 1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA