Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nature (9)



  1.      naturél  -a m (ẹ̑) knjiž., redko narava, značaj: to nasprotuje njenemu naturelu; pisateljev umetniški naturel / po svojem naturelu je miren
  2.      natúren  -rna -o prid. () knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro natúrno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno
  3.      čeznatúren  -rna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: ima čeznaturen vpliv na množice; čeznaturna moč; čeznaturno trpljenje 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: čeznaturna prikazen
  4.      nàdnatúren  -rna -o prid. (-) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno
  5.      natúren  -rna -o prid. (-) knjiž. nenaraven: nenaturna smrt; nenaturno življenje / nenaturno veselje prisiljeno
  6.      prótinatúren  -rna -o prid. (ọ̑-) knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna
  7.      signatúren  -rna -o () pridevnik od signatura: signaturna številka
  8.      zópernatúren  -rna -o [pǝr] prid. (ọ̑-) knjiž. protinaraven: zopernaturne misli
  9.      natúra  -e ž () 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA