Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nata (576-600)


  1.      pólmétrski  -a -o [u̯m] prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost ♪
  2.      polníti  in pólniti -im [u̯n] nedov. (ȋ ọ́) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival / voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati // delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati // gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne ● ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti ◊ elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo polnèč -éča -e: mimo je pripeljal tovornjak, polneč ulico z ropotom pólnjen -a -o: rezervoar bo stalno polnjen ♪
  3.      pomáda  -e ž (ȃ) knjiž. mazilo, krema: lasje so se mu svetili od pomade; namazati si ustnice s pomado; lonček pomade / bela, rožnata pomada; lasna pomada ♪
  4.      pomečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale 3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal ● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi pomečkán -a -o: pomečkan klobuk; pomečkano krilo ♪
  5.      pomiválnica  -e ž (ȃ) prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici ♪
  6.      ponaredíti  -ím dov., ponarédil (ȋ í) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev ponarejèn -êna -o: ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino ♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom ♪
  7.      ponaréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja: več let je ponarejal denar, dokumente; v šoli ponareja očetove podpise // delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: znal je spretno ponarejati kipe; ponarejati vino 2. prikazovati kaj drugače, kakor je: ponarejati rezultate tekmovanja / ponarejati resnico; ima bujno domišljijo, zato kar naprej ponareja dejstva ponaréjati se pretvarjati se: zakaj se ponarejaš; ponareja se, da jo ima rad ♪
  8.      ponovíti  -ím dov., ponóvil (ȋ í) 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje ♪
  9.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  10.      popís  -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja ♪
  11.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  12.      poračúnati  -am dov. (ȗ) 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel ♪
  13.      pórcija  -e ž (ọ́) 1. določena, natančno odmerjena količina jedi: porcije so bile vsak dan manjše; povečati, zmanjšati porcije / delati porcije / naročiti dve porciji golaža in porcijo krompirja / ekspr. svojo porcijo je že pojedel / pečenko je razrezala na porcije / dvojna porcija; mala porcija 2. ekspr., z oslabljenim pomenom količina jedi sploh: vzela si je veliko porcijo krompirja / pojedel je celo porcijo pečenke zelo veliko // izraža visoko stopnjo: potrebna mu je bila precejšnja porcija poguma / dobil je krepko porcijo udarcev 3. žarg., voj. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz porcije; s porcijami v rokah so stali pred kotlom ♪
  14.      poróčati 1 -am nedov. (ọ́) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat // seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini // star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim ♪
  15.      poslánjati  -am nedov. (ā) drugega za drugim naslanjati: mokro posodo je poslanjala ob steno // nav. ekspr. krajši čas sloneti: natakarji so poslanjali po stenah in stolih poslánjati se nar. vzhodno naslanjati se: poslanjala se je nanj / od utrujenosti se je poslanjala ob ograji // postopati, postavati: do jutra so se poslanjali po vasi; tu se ne boste več samo poslanjali, treba bo delati ♪
  16.      posmúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu 2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali ● ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal ♪
  17.      postréči  -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
  18.      postrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo; krožnike je odložila na postrezno mizo ♪
  19.      postréžen 2 -žna -o prid. (ẹ̄) star. ustrežljiv, uslužen: poslovili smo se od prijaznih in postrežnih ljudi; natakar je bil zelo postrežen ♪
  20.      postrežljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ustrežljiv, uslužen: hiter in postrežljiv natakar; kuharica je bila zelo postrežljiva in je skuhala, kar so si gostje zaželeli ♪
  21.      potánkost  -i ž (ȃ) knjiž. podrobnost, nadrobnost: povedal je nekaj potankosti o poteku dela; spuščati se v potankosti / do potankosti pozna ta problem zelo natančno ♪
  22.      potvárjati  -am nedov. (á) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati: potvarjati listine // prikazovati kaj drugače, kakor je; pačiti: članek potvarja dejansko stanje; potvarjati dejstva, resnico 2. publ. maličiti, kvariti: potvarjati jezik potvárjati se publ. pretvarjati se: kaj bi se potvarjal ♪
  23.      potvóriti  -im dov. (ọ̄) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti: potvoriti dokumente / zaman je skušal potvoriti glas // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: potvoriti rezultate volitev 2. publ. izmaličiti, pokvariti: te novosti so potvorile jezik; zavist je vse lepo in dobro potvorila potvórjen -a -o: potvorjeni podatki ♪
  24.      poučíti  -ím dov., poúčil (ȋ í) narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: poučil ga je o nastalih razmerah; dobro, podrobno poučiti člane o zadevi; o tem se je poučil iz knjig / poučila jo je, kako naj ravna dala ji je nasvet, napotke; izkušnje so ga poučile, naj ne ukrepa prehitro poučèn -êna -o: o vsem želim biti natančno in pravočasno poučen; publ. dobro poučeni krogi so novico zanikali; sam.: poučeni so že dolgo opozarjali na take razmere ♪
  25.      povérek  -rka m (ẹ̑) drog za nošenje na rami: prekladala je poverek z ene rame na drugo; natakniti polni vedri na poverek ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA