Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nad (77-101)


  1.      nadkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji ♪
  2.      nadkomólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica ♪
  3.      nadkòp  -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi ♪
  4.      nadkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prekositi, preseči: s svojo lepoto je nadkrilila okolico; v marljivosti je vse nadkrilil ♪
  5.      nadkriljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prekašati, presegati: po razumnosti in izkušnjah ga nadkriljuje; s svojim znanjem jih zelo nadkriljuje ♪
  6.      nadkríti  -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ȋ) knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko nadkrít -a -o: nadkrite stopnice ♪
  7.      nàdkróvje  -a s (ȁ-ọ̑) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene ♪
  8.      nadláhet  -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti ♪
  9.      nadláhten  -tna -o prid. (ȃ) nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice ♪
  10.      nadláhtje  -a s (ȃ) star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja ♪
  11.      nadláhtnica  -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
  12.      nadláket  -kta m (ȃ) del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket ♪
  13.      nadláket  -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket ♪
  14.      nadlákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice ♪
  15.      nadláktnica  -e ž (ȃ) anat. nadlahtnica ♪
  16.      nadlánka  -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
  17.      nàdledvíčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) anat., v zvezi nadledvična žleza parna žleza z notranjim izločanjem ob zgornjem delu ledvic: hormon nadledvične žleze ♪
  18.      nadléga  -e ž (ẹ̑) 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega ∙ to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen 2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž ♪
  19.      nadlegoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk ♪
  20.      nadlegovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nadlegovati: ni se zmenil za njegovo nadlegovanje; z nadlegovanjem doseči kaj ♪
  21.      nadlegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči ♪
  22.      nadlehtje  gl. nadlahtje ♪
  23.      nadletávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. letati nad čim, preletavati: ameriška letala so več dni nadletavala sovražno ozemlje ♪
  24.      nadléžen  -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati ♪
  25.      nadléžnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nadležen človek: odkrižati se, rešiti se nadležneža ♪

   1 2 27 52 77 102 127 152 177 202  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA