Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nad (1.451-1.475)


  1.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja ♪
  2.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  3.      negodováti  -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
  4.      nèizvéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih ♪
  5.      nejevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
  6.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  7.      nékajúren  -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ) ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur ♪
  8.      nemiríka  -e ž (í) obrt. nemirka: navadno nihalo je nadomestil z nemiriko ♪
  9.      nemírnica  -e ž (ȋ) ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama ♪
  10.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  11.      nènaklónjenost  -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost ♪
  12.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost ♪
  13.      nèobičájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena ♪
  14.      nèocarínjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen ♪
  15.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  16.      nèomadeževán  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna ∙ ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto ♪
  17.      nèpokóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi ♪
  18.      nèposlúšnež  -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
  19.      nèpovezovánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
  20.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  21.      nèprebujèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
  22.      nèprenéhen  -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali nèprenéhno prisl., redko neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim ♪
  23.      nèprirôčnost  in nèpriróčnost -i ž (ȅ-ō; ȅ-ọ̄) star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod ♪
  24.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  25.      nervóznost  -i ž (ọ́) stanje nervoznega človeka, živčnost: obšla ga je nenadna nervoznost; podvržen nervoznosti; nervoznost pred izpitom ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA