Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (7.717-7.741)


  1.      sòvédec  -dca m (ȍ-ẹ̑) knjiž. kdor skupaj s kom ve za kaj: ob pobegu internirancev so kaznovali pomagače in sovedce ♪
  2.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign ♪
  3.      sòvladár  -ja m (ȍ-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja ♪
  4.      sovpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajo ● publ. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enake ◊ geom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne ♪
  5.      sovrážen  -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini 4. ekspr. grozeč, nevaren: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke ● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno sovrážno prisl.: sovražno gledati; biti sovražno razpoložen ♪
  6.      sózd  -a m (ọ̑) kratica sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi ♪
  7.      sòzvenênje  -a s (ȍ-é) 1. istočasno zvenenje: sozvenenje strun ♦ muz. sozvenenje treh ali več tonov pri akordu 2. knjiž., ekspr. čustveno odzivanje: to je vzbudilo v njem bolestno sozvenenje ● knjiž. sozvenenje z dobo ujemanje, skladnost ♪
  8.      sòzvenéti  -ím nedov. (ȍ-ẹ́ ȍ-í) 1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli ♦ muz. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom 2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe podobi stilno sozvenita 3. knjiž., ekspr. čustveno se odzivati: ta knjiga potrebuje bralca, ki je pripravljen sozveneti; njegova notranjost je pri tej glasbi sozvenela sòzvenèč -éča -e: sozveneči zvoki / sozveneči toni ♪
  9.      sòzvóčje  -a s (ȍ-ọ̑) 1. knjiž. glasovna ubranost, skladnost: med glasovi ni bilo sozvočja / sozvočje samoglasnikov in soglasnikov v pesmi // ubranost, skladnost sploh: barvno sozvočje; sozvočje med vsebino in obliko / hiša je bila v popolnem sozvočju z okolico 2. muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: blagoglasno, nenavadno sozvočje ♪
  10.      sòzvók  -a m (ȍ-ọ̑) knjiž. ubrani, skladni glasovi, zvoki: sozvoki koračnice na cesti ♦ muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord ♪
  11.      sòžítje  -a s (ȍ-ȋ) skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev ♪
  12.      sožítje  -a s (ȋ) skladni medsebojni odnosi: doseči sožitje med narodi; skrbeti za dobro sožitje v družini; zagotoviti kulturno sožitje stanovalcev / gospodarsko, politično sožitje; mednarodno sožitje / ekspr. sožitje različnih stilnih elementov v stavbi ♦ biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna ♪
  13.      spáček  -čka m (ȃ) 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev ♪
  14.      spáčenec  -nca m (ȃ) knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca ∙ knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec ♪
  15.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  16.      spájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spajati kovinske, lesene dele; spajati električne vodnike; spajati z vijaki, žico; spajati se s podlago b) skupaj, povezano: most spaja novi del mesta s starim; terase spajajo kamnita stopnišča c) (nova) enota, celota: spajati občine, podjetja; posamezne organizacije se spajajo / ekspr. v daljavi se spajata morje in nebo č) v kaki zvezi, odvisnosti: spajati nova dognanja z že znanim; preteklost se spaja s sedanjostjo / spajati teorijo in prakso povezovati 2. knjiž. notranje, čustveno povezovati; družiti: skupno delo, zanimanje jih spaja; v trpljenju se ljudje spajajo ◊ kem. spajati elemente; molekule se spajajo v makromolekule; teh. spajati s kovičenjem, spajkanjem, varjenjem ♪
  17.      spálnica  -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico ♪
  18.      speciálka  tudi špeciálka -e ž (ȃ) 1. geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka 2. žarg., avt. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki ♪
  19.      spécies  ž neskl. (ẹ̄) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu; vrsta: določiti rastlinsko species; pren. novela je posebna species književnega ustvarjanja ♪
  20.      specífičen  -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike ◊ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega ♪
  21.      spektákel  tudi špektákel -kla m (á) 1. predstava, film s slikovitimi, množičnimi prizori, razkošno opremo: ogledati si spektakel; nastopati v spektaklu / snemati, predvajati spektakel / barvni spektakli; zgodovinski spektakel Dežela faraonov 2. ekspr. dogodek, dogajanje, ki zaradi zanimivosti, slikovitosti vzbuja pozornost: ta poroka bo velik spektakel; bikoborbe, avtomobilske dirke in drugi spektakli / tepla sta se in zmerjala, sosedje pa so gledali ta spektakel ● zastar. ponoči so delali spektakel hrup, nemir; knjiž., redko paviljoni za različne spektakle predstave ♪
  22.      spektrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno področje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte ♪
  23.      spektrográf  -a m (ȃ) fiz. priprava za grafični, fotografski prikaz spektra: spektroskop in spektrograf / masni spektrograf priprava za določanje mase ionov ♪
  24.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati ♪
  25.      spenjáč  -a m (á) priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač ♪

   7.592 7.617 7.642 7.667 7.692 7.717 7.742 7.767 7.792 7.817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA