Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (6.476-6.500)


  1.      primerjáva  -e ž (ȃ) 1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjava pisave, rezultatov; primerjava prepisa z originalom; glavne razlike so se pokazale že ob prvih primerjavah; delati primerjave med različnimi vzorci primerjati / za primerjavo dodajmo še nekaj podatkov // kazanje na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: primerjava njegovega položaja z našim ni mogoča; publ. te umetnine ne vzdržijo primerjave z najbolj znanimi so dosti slabše // kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: da bi ga bolje označil, si je pomagal s primerjavo; primerjava mladosti s pomladjo ♦ lit. ustaljene primerjave primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primerjavi z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: število zdravstvenih ustanov se je v primerjavi s predvojnim zelo povečalo; naše težave so v primerjavi z njihovimi majhne ♪
  2.      primérnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: tvorba primernika z obrazilom -ejši ♪
  3.      primés  -í in -i ž (ẹ̑) 1. snov, ki nastopa navadno v manjši količini pomešana z glavno snovjo: izločiti, odstraniti primes; ločiti od rude primesi; strupene, škodljive primesi ♦ petr. rudninske primesi rudnine, ki nastopajo v kamninah le v majhnih količinah 2. ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: v njegovem pisanju so opazne čustvene, narečne primesi / smeh s primesjo grenkobe; reči kaj s primesjo ironije nekoliko ironično ♪
  4.      primések  -ska m (ẹ̑) star. primes: odstraniti iz snovi vse primeske / legendarni primeski v ljudskem izročilu / sprejeti koga s primeskom nezaupanja ● star. slovenski primesek v Ameriki slovenski priseljenci ♪
  5.      primešávanje  -a s (ȃ) glagolnik od primešavati: koristno je primešavanje določenih snovi ♪
  6.      primešávati  -am nedov. (ȃ) mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem // dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži ♪
  7.      primiciánt  -a m (ā á) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil; novomašnik ♪
  8.      primícija  -e ž (í) rel. prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova maša: imeti primicijo; priti na primicijo ♪
  9.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  10.      prinášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prinašati: prinašanje vode / prinašanje novic ♦ lov. naučiti psa prinašanja ♪
  11.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  12.      princíp  -a m (ȋ) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti ♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej ● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi ♪
  13.      principál  -a m (ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja; podjetnik: principal tiskarne; principal in njegovi uslužbenci ◊ muz. osnovni orgelski register z ostrim tonom ♪
  14.      prinêsti  -nêsem dov., prinésel prinêsla (é) 1. z nošenjem spraviti na določeno mesto: prinesti orodje; prinesel je stol iz sobe; prinesti na glavi, v košari; prinesti s težavo, naskrivaj / prinesti pismo; osebno prinesti vabilo / konji so prinesli težke tovore; ekspr. čoln ga je prinesel na nasprotni breg s čolnom se je pripeljal / prinesti jesti, piti; nazadnje so jim prinesli kavo postregli s kavo / otrokom je vedno kaj prinesel ob prihodu dal; prinesel ji je šopek rož / pog. prinesel je slabo oceno dobil je; pog. profesor je zahteval, naj učenec prinese podpis staršev naj starši podpišejo; vse potrebne stvari so prinesli s seboj so imeli; pog. knjigo moraš prinesti nazaj vrniti // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: prinesti mlet; prinesel je aparat v popravilo; prinesti pridelke naprodaj 2. z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinesel na breg veje; veter je prinesel dim, oddaljeno šumenje slapa / sivi oblaki so prinesli sneg // pog., ekspr. povzročiti, da kdo zlasti nepričakovano pride: kaj te je prineslo tako zgodaj; prineslo ga je srečno naključje / mrak ga je prinesel v mraku je prišel; kateri hudič te je prinesel ob tej uri ni prav, da si prišel ob tej uri; brezoseb. ravno zdaj ga je moralo prinesti tod mimo 3. nav. ekspr. priti h komu z namenom povedati mu kaj: prinesel mu je žalostno novico; prinesli so jim pozdrave (od) prijateljev // z objavo sporočiti: časopis je prinesel najvažnejše dnevne novice / revija je prinesla več člankov s tega področja v njej je objavljenih; publ. tisk ni o tem še nič prinesel poročal 4. povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: rastlino so prinesli v Evropo v srednjem veku / to bolezen so prinesli priseljenci 5. povzročiti, da kaj nastane, se pojavi: hitra industrializacija je prinesla veliko novih izdelkov; izboljšave niso prinesle bistvenega napredka / starost prinese tegobe // povzročiti, da je kdo deležen česa: življenje ji je prineslo veliko gorja, skrbi; prinesel jim je nesrečo, radost / pog. nastopanje mu je prineslo dosti denarja z nastopanjem je zaslužil, dobil ● dedek Mraz mu je prinesel sanke dal; dobil jih je ob novem letu; nevesta je dosti prinesla k hiši imela je veliko doto; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; ekspr. prinesti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. to značilnost je prinesel s seboj na svet se je z njo rodil; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; ekspr. prinesti vse na krožniku, pladnju omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže; nižje pog. zamujeno noter prinesti nadomestiti; nižje pog. okrog te je prinesel ogoljufal, prevaral; preg. ena lastovka ne prinese pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo prinesèn tudi prinešèn -êna -o: na mizo prinesene jedi; od drugod prinesene rastline ♪
  15.      priobčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja ♪
  16.      prióbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov ● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela ♪
  17.      priokús  -a m (ȗ) 1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji // ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni ∙ ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti 2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom ♪
  18.      prionegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: prionegavil ji je otroka; prionegavili so ga do izjave pripravili, prisilili ♪
  19.      priostrênost  -i ž (é) značilnost priostrenega: priostrenost gorskih grebenov / knjiž. satirična priostrenost pesmi ♪
  20.      pripádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah: nagrada pripada najboljšemu; njemu pripada polovica dediščine / oblast pripada delavskemu razredu; borijo se za pravice, ki jim pripadajo 2. biti last koga: to zemljišče pripada njegovi družini / obravnavano ozemlje že dolgo pripada Jugoslaviji ima Jugoslavija / te besede so pripadale neznanemu moškemu je izgovoril neznan moški / ta štiri okna pripadajo njihovemu stanovanju spadajo k njemu 3. biti vključen v kako skupnost: pripadati malemu narodu, delavskemu razredu / on ne pripada nobeni stranki ni član nobene stranke; pripadati tajnemu združenju / pisatelj pripada mladi generaciji / pripadati določeni veri 4. biti podrejen komu, odvisen od koga: tlačan je pripadal svojemu gospodarju; nekdaj je žena v celoti pripadala možu // biti zelo vdan komu, navezan na koga: ni hotela pripadati nikomur; želela mu je pripadati za vse življenje / ekspr. še dolgo po preselitvi je pripadal rojstnemu kraju ● publ. prihodnost pripada raketam v prihodnosti se bo pomen raket povečal pripadajóč -a -e: vsem so razdelili pripadajoče jim količine živil; tej državi pripadajoče pokrajine ♪
  21.      pripájati  -am nedov. (ā) delati, da postane kaj sestavni del česa: državi so pripajali vedno nova ozemlja ♪
  22.      priplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč priti: izpod skale priplava postrv; priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil // ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka ● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan ♪
  23.      priplèt  -éta m (ȅ ẹ́) začetni pleteni del biča, dolg navadno 30 cm: nov priplet na biču ♪
  24.      pripojíti  -ím dov., pripójil (ȋ í) narediti, da postane kaj sestavni del česa: pripojiti sosednje ozemlje k svoji državi / tej delovni organizaciji so pripojili več manjših pripojèn -êna -o: na novo pripojene pokrajine ♪
  25.      pripomóček  -čka m (ọ̑) priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki // kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA