Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (642-666)



  1.      župánov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo
  2.      županovánje  -a s () glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje
  3.      županováti  -újem nedov.) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo
  4.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
  5.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  6.      a...  ali à... predpona v sestavljenkah () za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
  7.      abc  tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
  8.      abecéda  -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
  9.      abecéden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
  10.      ábelstvo  -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
  11.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  12.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  13.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
  14.      absolvírati  -am dov. in nedov. () 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
  15.      absórpcija  -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
  16.      absorpcíjski  tudi absórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga ♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
  17.      absorptíven  -vna -o prid. () fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
  18.      acídnost  -i ž () kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine ♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
  19.      acidóza  -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
  20.      adágio  [adadžo] prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
  21.      adaptabílnost  -i ž () sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
  22.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
  23.      adaptírati  -am dov. in nedov. () 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori
  24.      adhezíja  -e ž () fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto ◊ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
  25.      adhezíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

   517 542 567 592 617 642 667 692 717 742  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA