Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (617-641)



  1.      vinovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina: velika vinska klet z vinovodom
  2.      vládinovec  -vca m () zastar. pristaš vlade: kot vladinovec je govoril nemško
  3.      vlaknovína  -e ž (í) vlaknina: uporaba vlaknovin
  4.      vnòv  in vnóv prisl. (; ọ̑) zastar. spet, znova: vnov razložiti
  5.      vnóv  prisl. (ọ̑) knjiž. spet, znova: vnovič mu je nalila kozarec; vnovič se poročiti, začeti / vnovič in vnovič so se ji zahvaljevali
  6.      vnóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ponoven: vnovičen napad jih ni presenetil; ob vnovičnem pregledu je bilo vse v redu; bala se je vnovičnega srečanja z njim
  7.      vnóvo  in v nóvo prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: vse je vnovo ozelenelo
  8.      Wássermannov  -a -o [vasermanov] prid. (á) med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles: Wassermannova reakcija je bila negativna
  9.      zasnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganovbiol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani
  10.      zasnovánost  -i ž (á) lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti
  11.      zasnovátelj  -a m () knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik / bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev
  12.      zasnováti  -snújem dov., zasnovál (á ú) 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja
  13.      zaznamenováti  -újem dov. in nedov.) star. zaznamovati: zaznamenovati poti; zaznamenovati z barvo, s količki / ta dogodek je zaznamenoval njeno življenje zaznamenován -a -o: prebrati zaznamenovani odstavek; pot ni bila povsod zaznamenovana
  14.      znamenováti  -újem nedov.) zastar. označevati: znamenovati strani v knjigi / to gotovo znamenuje nesrečo pomeni
  15.      znóva  prisl. (ọ̑) izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi // izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim: gospodarstvo je propadlo, treba bo začeti znova; domačija je bila porušena in vse je moral zgraditi znova // ekspr., navadno v zvezi znova in znova, vedno znova izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: naše misli o tem se znova in znova izkažejo kot preveč drzne; vedno znova se prepričuje, da še ni prepozno; zmeraj znova je poskušal
  16.      znóv  prisl. (ọ̑) star. spet, znova: blago bo znovič dobilo svojo pravo vrednost; na volitvah so si znovič pridobili večino
  17.      novec  -vca m () otajana zrnata zgornja plast snega: zrnovec se udira
  18.      zvónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zvon: zvonov obod / zvonov glas
  19.      zvónovec  -vca m (ọ̑) sodelavec revije Ljubljanski zvon: načela zvonovcev
  20.      zvonovína 1 -e ž (í) zlitina bakra in kositra za ulivanje zlasti zvonov: vrata, zvon iz zvonovine
  21.      zvonovína 2 -e ž () plačilo za zvonjenje v cerkvi: plačati zvonovino
  22.      žafránov  -a -o prid. () nanašajoč se na žafran: žafranov cvet / žafranova barva rdeče rumena ali rumeno rdeča barva
  23.      ždánovski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ždanovščino: ždanovsko obdobje / ždanovska kulturna politika
  24.      ždánovščina  -e ž (ā) politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov: boriti se proti ždanovščini; obdobje ždanovščine
  25.      žéninov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na ženina: ženinovi starši / ženinova zdravica

   492 517 542 567 592 617 642 667 692 717  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA