Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (576-600)


  1.      terpentínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv ♪
  2.      tímijanov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj ♪
  3.      titánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo ♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine ♪
  4.      tónoven  -vna -o prid. (ọ̑) redko tonski1: tonovna višina ♪
  5.      tónovski  -a -o prid. (ọ̑) tonski1: zapisovati napeve s posebnimi tonovskimi znaki / te barve so na izbiro samo v določeni tonovski lestvici ♦ muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice ♪
  6.      tonóvščica  -e ž (ọ̑) star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice ♪
  7.      tŕnov  in tŕnjev -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica 2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenje ◊ rel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata ♪
  8.      tŕnovje  -a s (ŕ) nar. trnje: z gabrovjem in trnovjem porasli bregovi ♪
  9.      tŕnovka  in tŕnjevka -e ž (ŕ) trnova palica: groziti s trnovko; bodeča trnovka ◊ zool. trnova kamenica ♪
  10.      tropínovec  -vca m (í) žganje iz grozdnih tropin: kuhati tropinovec; požirek domačega tropinovca ♪
  11.      tropínovica  -e ž (í) nar. tropinovec: piti tropinovico ♪
  12.      tropínovka  -e ž (í) nar. tropinovec: ponudil jim je kozarček tropinovke ♪
  13.      túlipanov  tudi tulipánov -a -o (ȗ; ȃ) pridevnik od tulipan: tulipanova čebulica ♪
  14.      túlipanovec  tudi tulipánovec -vca m (ȗ; ȃ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev ♪
  15.      túnov  -a -o (ȗ) pridevnik od tun: tunovo meso ♪
  16.      unóvčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od unovčiti: unovčenje čeka; rok za unovčenje srečk je potekel / organizirati unovčenje izdelkov ♪
  17.      unovčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od unovčevati: unovčevanje vrednostnih papirjev ♪
  18.      unovčeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ekon. spreminjati v denarna sredstva: unovčevati čeke 2. ekspr. prodajati: svoje izdelke so dobro unovčevali v vseh trgovinah // izkoriščati: začeli so unovčevati v praksi pridobljeno znanje ♪
  19.      unóvčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku ♪
  20.      unovčljív  -a -o prid. (ȋ í) ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva: unovčljivo premoženje ♪
  21.      unovčljívost  -i ž (í) ekon. lastnost, značilnost unovčljivega: unovčljivost vrednostnih papirjev ♪
  22.      uránov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uran: uranova ruda / uranovi izotopi / uranovo jedro / uranova atomska bomba ♪
  23.      uravnovésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnovesiti tehtnico; prečka se je uravnovesila / zamahnil je z roko, da bi se uravnovesil 2. spraviti v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnovesiti vojaške sile v svetu b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnovesiti cene; uravnovesiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnovesiti kompozicijo slike // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti: to spoznanje jo je uravnovesilo; čustveno, duševno se uravnovesiti uravnovéšen -a -o: uravnovešen človek; tehtnica je uravnovešena ♪
  24.      uravnovéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uravnovešati: uravnovešanje čolna / uravnovešanje izdatkov z dohodki / čustveno, duševno uravnovešanje ♪
  25.      uravnovéšati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnovešati zibajoči se čoln; tehtnica se uravnoveša 2. spravljati v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: narava uravnoveša vse, kar se v njej dogaja b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnovešati izdatke in dohodke 3. spravljati v stanje umirjenosti, duševne skladnosti: taka spoznanja so ga uravnovešala; duševno se uravnovešati ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA