Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (5.492-5.516)



  1.      podrúžnica  -e ž () 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica
  2.      podrúžničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
  3.      podrúžnik  -a m () nar. belokranjsko ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: ženin in njegov podružnik / biti, iti za podružnika
  4.      podsadíti  -ím dov., podsádil; podsajèn ( í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc
  5.      podsájati  -am nedov. (á) agr., gozd. saditi nove rastline a) pod starejše rastline: podsajati smreke b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami
  6.      podslíkati  -am dov. () um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal podslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela
  7.      podslikáva  -e ž () glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo // prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi
  8.      podslikávati  -am nedov. () um. nanašati prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikavati s temno barvo
  9.      podstát  -i ž () knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti
  10.      podstáva  -e ž () 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepustar. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogolingv. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede
  11.      pòdstávba  -e ž (-) publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe
  12.      podstréha  -e ž (ẹ̑) del stavbe med streho in stropom najvišje etaže: zidati podstreho / omare so spravili na podstreho podstrešje / pog. stanuje na podstrehi v podstrešnem stanovanju
  13.      podstréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje
  14.      podstréšje  -a s (ẹ̑) prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu // zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem
  15.      pòdtájnik  -a m (-) namestnik tajnika: imenovali so ga za podtajnika
  16.      pòdtísk  -a m (-) tisk. enobarvna ali večbarvna osnova, na katero se kaj tiska, piše: spričevalo z zelenim podtiskom
  17.      podúhati  -am dov.) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom
  18.      podvájati  -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videllingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje
  19.      podvojítev  -tve ž () glagolnik od podvojiti: podvojitev cen, stroškov / potrebna je podvojitev pazljivosti ♦ lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed
  20.      pòdzavéden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) podzavesten: podzavedne osnove pesniške osebnosti / ta nujnost je bila takrat še podzavedna nezavedna pòdzavédno prisl.: podzavedno je to čutila
  21.      podzémeljski  tudi podzêmeljski -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na podzemlje 2: ustanoviti podzemeljsko organizacijo / podzemeljska dejavnost
  22.      poenobesédenje  -a s (ẹ̑) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija
  23.      poenôtenje  -a s () glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor
  24.      poentêr  -ja m () delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec
  25.      poétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje poétsko prisl.: pesnik je snov poetsko preoblikoval

   5.367 5.392 5.417 5.442 5.467 5.492 5.517 5.542 5.567 5.592  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA