Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (501-525)



  1.      seménovka  -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline, ki razvijejo cvete in semena, Spermatophyta
  2.      semenovòd  -óda m ( ọ́) biol. cevast organ, po katerem gredo semenčice iz obmodka: semenovod in jajcevod ♦ med., vet. vnetje semenovoda
  3.      nov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi
  4.      serpentínov  -a -o () pridevnik od serpentin: serpentinov azbest
  5.      Síemens-Martínov  -a -o [sim-] prid. (-) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
  6.      signálnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
  7.      nov  -a -o prid. () nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu
  8.      sinóvec  innovec -vca m (ọ̄; ) zastar. bratov sin, nečak: pomagal mu je brat in sinovci // vnuk: te zgodbe je ded pripovedoval svojim sinovcem
  9.      novski  in sinóvski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na sinove: sinovske dolžnosti / ljubil ga je s sinovsko ljubeznijo novsko in sinóvsko prisl.: sinovsko je skrbel zanj
  10.      sinóvstvo  innovstvo -a s (ọ̄; ) dejstvo, da je kdo sin: očetovstvo in sinovstvo / knjiž. duhovno sinovstvo
  11.      skupinovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo: skupinovodja v skladišču
  12.      slanovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci
  13.      slezénovčev  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj
  14.      slezénovec  -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
  15.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklovekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
  16.      slonovína  -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina
  17.      slonovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje
  18.      slônovski  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonovska koža; njegove slonovske noge
  19.      smétanov  -a -o prid. (ẹ́) narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki ∙ knjiž. čipke smetanove barve rumeno belegastr. smetanova juha
  20.      snóv  -í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena 3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snovagr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih
  21.      snoválec  -lca [c in lc] m () kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji
  22.      snoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave
  23.      snoválka  -e [k in lk] ž () 1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka 2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
  24.      snoválnica  -e [tudi n] ž () nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
  25.      snovánje  -a s () glagolnik od snovati: snovanje slavnostnega govora / gledališko, kulturno, umetniško snovanje / ekspr. skrivnostno snovanje narave / snovanje nove organizacije / preja za snovanje

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA