Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (4.817-4.841)


  1.      odstótek  -tka m (ọ̑) del na sto enakih delov razdeljene celote: snov ima enajst odstotkov primesi; proizvodnja je za sedem odstotkov [7%] večja kot lani / izraziti v odstotkih ∙ ekspr. negotovost z odstotkom upanja z malo upanja // ed. količina, izražena s tem delom: odstotek smrtnosti pada; ugotavljati odstotek alkohola v krvi; povprečni odstotek tolšče v mleku; gnojila z majhnim odstotkom dušika ♪
  2.      odstrél  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od odstreliti: odstrel skal / odstrel bolnih živali; dovoljenje za odstrel jelena; v lovišču je dva tisoč fazanov za odstrel / gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme ∙ ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije 2. lov., navadno s prilastkom divjad, ki se ustreli, ubije zlasti zaradi uravnavanja števila: dovoljeni letni odstrel ♪
  3.      odškŕniti  -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam ● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena ♪
  4.      odštévati  -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije ♪
  5.      odtájati  -am dov. (ȃ) narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odtajati živilo iz zamrzovalne skrinje; meso se je že odtajalo / topli vetrovi so odtajali zemljo / s prijaznostjo je odtajal njihovo nezaupanje ∙ ekspr. pijača jim je odtajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. počasi se je le odtajal postal prijaznejši odtájati se prenehati biti pokrit z ledom: reka se je odtajala odtájan -a -o: ceste so odtajane in blatne; odtajana živila ♪
  6.      odtajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da voda v kaki snovi preneha biti led: počasi so odtajevali ribe / odtajevati poti ♪
  7.      odtalíti  -ím dov., odtálil (ȋ í) otajati: odtaliti živila; zemlja se še ni odtalila ♦ teh. odstraniti trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote odtaljèn -êna -o: odtaljeno jezero ♪
  8.      odtaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odtajevati: odtaljevati meso ♦ teh. odstranjevati trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote ♪
  9.      odtêči  -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é) 1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri 2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah odtêči in odtêči se tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla odtêči se zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče odtékel -têkla -o: odtekla voda odtečèn -êna -o: odtečena voda; odtečeno perilo ♪
  10.      odtegnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odtegniti: odtegnitev podpore / biti kaznovan zaradi odtegnitve vojaški obveznosti ♪
  11.      odtegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati: odtegovati roko 2. delati, povzročati, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga odteguje otrokom; odtegovati se družbi b) ne dela več česa: odtegovati koga od dela c) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: tožila je, da ji odteguje otroke; odtegovati se drug drugemu; čutil je, da se mu prijatelj počasi odteguje č) ni več pod vplivom koga: odtegovati mladino slabi družbi / odtegovati negativnemu vplivu slabih filmov 3. zmanjševati izplačilo za določen znesek: odtegovati od osebnih dohodkov; odtegujejo mu za nakup pralnega stroja; vračal bi v obrokih in odtegovali bi mu pri obračunih 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehavanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegovati pomoč; začela mu je odtegovati naklonjenost ni mu bila več naklonjena ● knjiž. plevel odteguje zemlji hranljive snovi jemlje; knjiž. odtegovala je oči njegovemu pogledu ni se hotela spogledati z njim; knjiž. odtegovati komu poglede ne hoteti gledati ga odtegováti se knjiž. izogibati se, izmikati se: dolgo se je odtegoval vojaški službi / odtegovati se plačevanju prispevkov, sodelovanju ● knjiž. človek je tak, da išče, kar se mu odteguje kar se težko dobi, doseže; knjiž. ta delec se odteguje opazovanju se ne da opazovati ♪
  12.      odtékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se odstranjevati zlasti iz kake posode: tekočina na eni strani priteka in na drugi odteka / redko kri odteka iz rane teče / tu odteka s prahom pomešani zrak odhaja, se odstranjuje 2. ekspr. odhajati drugam: s teh področij odteka veliko delovne sile // navadno v zvezi z denar prehajati drugam: denar, dobiček odteka iz podjetja odtékati in odtékati se tekoč se odstranjevati s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, le počasi odteka; padavine odtekajo podzemsko odtékati se zaradi odtekanja tekočine postajati manj prepojen z njo: obešeno perilo se odteka odtekajóč -a -e: odtekajoča tekočina; odtekajoča (se) voda ♪
  13.      odtének  -nka m (ẹ̑) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke; barva je spremenila odtenek; rožnati odtenki; odtenek rumene barve; modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih; rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek / ekspr. letos so moderni svetli odtenki svetle barve; stene v temnih odtenkih temnih barvah 2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste: zvočni odtenki; odtenek glasu; odtenki svetlobe; vonj ima več odtenkov / med lepim in grdim je veliko odtenkov 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: strogosti je bil primešan odtenek žalosti; gledati koga z odtenkom spoštovanja; odtenek nejevolje, ravnodušnosti, užaljenosti v glasu 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava: obvladati vse odtenke jezika; beseda je dobila nov pomenski, stilni odtenek / politični odtenki v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: v prevodu so se ohranili tudi vsi odtenki izvirnika; v drugem delu vaje se je dirigent posvetil odtenkom; njegova zadnja zgodba ima neke nove odtenke 5. redko vrsta, sorta: tam se zbirajo begunci vseh odtenkov 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za odtenek izraža zelo majhno stopnjo: za odtenek manj bel; niti za odtenek ni boljši / biti za odtenek za drugimi sošolci // v zvezi do odtenka izraža zelo veliko stopnjo: otrok jo razume do odtenka natančno / gnati stvar do zadnjega odtenka; rahločutna do skrajnih odtenkov ● to je dalo dogodku skrivnosten odtenek prizvok ♪
  14.      odtiskoválnica  -e ž (ȃ) tisk. stroj za poskusne odtise: kupiti novo odtiskovalnico ♪
  15.      odtísoček  -čka m (ȋ) knjiž. del na tisoč enakih delov razdeljene celote; promile: ta snov ima približno dva odtisočka [2‰] kuhinjske soli // ed. količina, izražena s tem delom: južni del dežele ima največji odtisoček rojstev ♪
  16.      odtòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odtekati ali odteči: preprečiti odtok vode / velik odtok prebivalstva v industrijo / odtok denarja // kar odteka: izmeriti količino odtoka; posoda za odtok / tovarniški odtok odplaka 2. pot, po kateri kaj odteka: voda si je poiskala nov odtok; na tem področju prevladuje podzemeljski odtok 3. odtočna cev: popraviti odtok; dati priključek na odtok ♪
  17.      odvájanje 1 -a s (ā) glagolnik od odvajati1: odvajanje plinov, sopare; odvajanje toplote iz peči / čaj, tablete za odvajanje / odvajanje čred v dolino; odvajanje žita iz skladišča / odvajanje in integriranje funkcij ♪
  18.      odvájati 1 -am nedov. (ā) 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili / fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij odvájan -a -o: voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok ♪
  19.      odvèčnost  -i ž (ȅ) lastnost, značilnost odvečnega: pisati o odvečnosti takih reform / moreč občutek lastne odvečnosti // knjiž., ekspr. nepotrebna stvar: v stanovanju je bilo polno miniatur in drugih odvečnosti ♪
  20.      odvêsti  -vêdem dov., odvêdel in odvédel odvêdla, stil. odvèl odvêla (é) 1. povzročiti odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvesti dim, plin v dimnik; odvesti po cevi, strugi / odvesti elektriko v zemljo 2. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam odide; odpeljati: prijel jo je za roko in odvedel v hišo // narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: odvedli so ga miličniki / odvedli so ga in ubili 3. fin. glede na predpis dati na določeni žiro račun: hišni svet je že odvedel stanarino / odvesti davek 4. mat. poiskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: funkcijo je še odvedel in dobil pravilen rezultat ● knjiž. te besede so jih odvedle od prvotnega pogovora zaradi njih so spremenili predmet, vsebino pogovora odvedèn -êna -o: odvedena vsota ♪
  21.      odvísen  -sna -o prid. (í ȋ) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od drugega // ki je v takem odnosu do koga, da potrebuje od njega določeno pomoč: sin študira in je odvisen od staršev; biti finančno, gospodarsko, kulturno odvisen od koga / preveč je odvisen od vašega mnenja preveč ga upošteva 2. ki je v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: dokler prejema njihovo podporo, je od njih odvisen; žena je bila v preteklosti odvisna od moža // star. nesvoboden, nesamostojen: boj odvisnih narodov za svobodo; kolonije in druge odvisne dežele 3. ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti: tudi od pridnosti je odvisen uspeh dela; cena je odvisna od stroškov; vidljivost je odvisna od čistosti ozračja ● od vaše izjave je odvisna odločitev sodnikov vaša izjava bo odločilno vplivala nanjo; od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; od vas je odvisno, kam bomo šli vi boste odločili; od vremena je odvisno, če bomo šli šli bomo le ob ugodnem vremenu ◊ ekon. odvisni stroški stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; lingv. odvisni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; mat. odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; odvisna spremenljivka količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin odvísno prisl., navadno v povedni rabi izraža omejitev: stvar je lahko dobra ali slaba, odvisno je, kako nanjo gledate; elipt.: jed je odlična, odvisno od okusa; nekateri odidejo veseli, drugi pa žalostni, odvisno od značaja ♪
  22.      odvodnjávati  -am nedov. (ȃ) 1. grad. odvajati vodo s površine ali iz globine: nasipavati in odvodnjavati cesto 2. teh. odstranjevati vodo iz snovi: odvodnjavati papirno maso ♪
  23.      odvráčanje  -a s (ā) glagolnik od odvračati: naveličal se je njihovega odvračanja od nameravane dejavnosti / odvračanje nevarnosti, suma od koga / sinovo odvračanje je očeta žalostilo ♪
  24.      odvzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost ● naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto nje ◊ elektr. odvzemati napetost ♪
  25.      odvzéti  -vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ́ á) 1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši znesek in ga poslal domov // povzročiti, narediti, da je česa manj: odvzeti od celote; toliko odvzemi, da bo mera točna; odvzeti in dodati 2. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzeli so mu vozniško dovoljenje; odvzeli so jim vse olajšave, ugodnosti / odvzeti komu državljanstvo, pravice / odvzeti komu besedo // povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: z novim blokom so jim odvzeli svetlobo / neuspeh mu je odvzel voljo do dela / odvzeti snovi določeno lastnost, sestavino; odvzeti čemu vodo 3. narediti, da pride kaj od koga: odvzela mu je klobuk in palico; odvzeti komu prtljago // z dajalnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzeti komu bolečine, gorje, skrb / odvzeti komu odgovornost oprostiti ga odgovornosti ● knjiž. odvzel mu je veliko dela opravil ga je namesto njega; knjiž. za kazen so jim za en dan odvzeli hrano jim je niso dali; knjiž. odvzeti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; žarg., šport. odvzeti komu rekord prekositi ga; s pilo odvzeti rob odstraniti ga del ◊ jur. odvzeti poslovno sposobnost v sodnem postopku odločiti, da zaradi pravno določenih okoliščin kdo ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev odvzét -a -o: odvzeto premoženje ♪

   4.692 4.717 4.742 4.767 4.792 4.817 4.842 4.867 4.892 4.917  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA