Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (4.442-4.466)



  1.      nèškodljív  -a -o prid. (- -í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je
  2.      nèšólski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
  3.      neštétokrat  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali
  4.      nètaljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne tali: netaljive snovi ♦ teh. netaljiva elektroda
  5.      nètežáven  -vna -o prid. (-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna
  6.      netílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica
  7.      netívo  -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva
  8.      netljív  -a -o prid. ( í) knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja
  9.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista težaekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
  10.      nètôpen  -pna -o prid. (-ó) ki ni topen: netopne snovi; maščobe so netopne; v vodi netopen
  11.      nètopljív  -a -o prid. (- -í) ki ni topljiv: netopljive snovi ♦ kem. v vodi netopljivo barvilo
  12.      nètopljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost netopljivega: netopljivost snovi
  13.      nèubogljívost  -i ž (-í) lastnost neubogljivega človeka, zlasti otroka: otrokova neubogljivost ga je skrbela / kaznovali so ga zaradi neubogljivosti
  14.      neučákanost  -i ž () lastnost, značilnost neučakanega človeka: tega je bila kriva njegova neučakanost / novica je njegovo neučakanost še povečala / ekspr. od neučakanosti je bil že ves iz sebe
  15.      nèudóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni udoben: neudoben naslanjač, stol; ima zelo neudobno stanovanje / neudobna vožnja nèudóbno prisl.: na trdi klopi je sedel precej neudobno
  16.      nèugonobljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neuničljiv: neugonobljiva snov; neugonobljivo pohištvo trdno, trpežno / to je izredno delaven, neugonobljiv človek / neugonobljivo hrepenenje zelo veliko
  17.      nèugonobljívost  -i ž (-í) knjiž. neuničljivost: neugonobljivost snovi
  18.      nèuméstnost  -i ž (-ẹ́) neprimernost: kmalu se je pokazala neumestnost nove določbe; neumestnost pripombe
  19.      nèuničljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neuničljivega: neuničljivost snovi / ekspr. prepričanje o neuničljivosti čet
  20.      nèuporábljen  -a -o prid. (-) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni
  21.      nèupoštévanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  22.      nèupravíčen  -a -o prid. (-) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljenneprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati
  23.      nèuravnotéžen  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena
  24.      nèuravnotéženost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neuravnoteženega: neuravnoteženost v gospodarstvu / zavedala se je svoje slabosti in neuravnoteženosti neuravnovešenosti
  25.      nèurejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu

   4.317 4.342 4.367 4.392 4.417 4.442 4.467 4.492 4.517 4.542  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA