Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (4.392-4.416)



  1.      nèprikládnost  -i ž (-á) neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa
  2.      nèprikrívan  -a -o prid. (-í) ki ni prikrivan: z neprikrivano škodoželjnostjo mu je povedal novico; neprikrivano sočutje
  3.      nèprilagodljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek
  4.      nèprilagodljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram
  5.      nèpriméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več
  6.      nèprisôtnost  -i ž (-ó) nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje
  7.      nèpristójnost 1 -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča
  8.      nèprivilegíran  -a -o prid. (-) ki ni privilegiran: sinovi neprivilegiranih očetov / privilegirani in neprivilegirani evropski jeziki
  9.      nèpriznánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov
  10.      nèprodúšen  -šna -o prid. (-) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak nèprodúšno prisl.: neprodušno zapreti; neprodušno zaprta steklenica
  11.      nèproizvóden  -dna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanjeekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
  12.      nèpropústen  -tna -o prid. (-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepropustna plast, snov; nepropustna tla; nepropusten za vodo, zrak / nepropustni čevlji nepremočljivi
  13.      nèpropústnost  -i ž (-ú) neprepustnost: nepropustnost snovi; nepropustnost za vodo
  14.      nèprosójen  -jna -o prid. (-ọ̄) ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla
  15.      nèprosójnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost neprosojnega: neprosojnost snovi
  16.      nèprozóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prozoren: neprozoren zaslon; neprozorna snov, tkanina; posoda iz neprozornega stekla / knjiž. neprozorni načrti nenazorni, nejasni
  17.      nèprozórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala
  18.      nèpróžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
  19.      nèrába  -e ž (-á) neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje
  20.      nèrábljen  -a -o prid. (-á) ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova
  21.      nèrazburljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razburi: miren, nerazburljiv človek / nerazburljive besede; nerazburljive novice ki ne razburijo
  22.      nèrazkrojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi
  23.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
  24.      nèraztegljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti
  25.      nèraztôpen  in nèraztópen -pna -o prid. (-ó; -ọ̄) netopen: neraztopne rudnine, snovi; maščobe so neraztopne

   4.267 4.292 4.317 4.342 4.367 4.392 4.417 4.442 4.467 4.492  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA