Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (4.326-4.350)



  1.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (-ẹ̑; -ā; -) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati
  2.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  3.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  4.      nènavzóč  tudi nènavzòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča
  5.      nènavzóčnost  -i ž (-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
  6.      nèneváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba
  7.      nènormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
  8.      neo...  ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin
  9.      nèobčutljív  -a -o prid. (- -í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe
  10.      nèobdélan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano področje ♦ les. neobdelani les
  11.      nèobklesán  -a -o prid. (-á) ki ni obklesan: ograja iz neobklesanih kamnov / ekspr. neobklesane misli
  12.      nèobstójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodpornekem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja
  13.      nèočíščen  -a -o prid. (-) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje
  14.      néodarvinízem  -zma m (ẹ̑-) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem
  15.      nèoddán  -a -o prid. (-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno
  16.      nèodpóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila
  17.      nèodpórnost  -i ž (-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila
  18.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  19.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem
  20.      neofít  -a m () rel. novokrščenec: gorečnost neofitov ◊ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod
  21.      néokatolicízem  -zma m (ẹ̑-) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem
  22.      nèokús  -a m (-) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
  23.      nèokúsen  -sna -o prid. (-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
  24.      néonacízem  -zma m (ẹ̑-) v nekaterih deželah gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni: pojavljanje neonacizma
  25.      néoplatonízem  -zma m (ẹ̑-) filoz. filozofska smer med 3. in 6. stoletjem, ki obnavlja in razvija Platonovo filozofijo: neoplatonizem in gnosticizem

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA