Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (3.592-3.616)



  1.      lúks  tudi lúx -a [luks] m () fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov
  2.      luksuriózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko razkošen, sijajen: luksuriozne sobane luksuriózno prisl.: luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje
  3.      lúksuzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na luksuz, razkošen: a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavozal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi lúksuzno prisl.: luksuzno opremljeno stanovanje
  4.      lúmen  -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnoviron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten
  5.      luminiscénca  tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur
  6.      luminiscénčen  tudi luminescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na luminiscenco: luminiscenčni pojavi; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov
  7.      luminiscénten  tudi luminescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. luminiscenčen: luminiscentna svetloba / luminiscentna snov
  8.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naivenastr. Jupitrove lune sateliti
  9.      lúnin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajecastr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
  10.      lúska  -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjicealp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
  11.      luskolíst  -a m () nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
  12.      luščíti  in lúščiti -im nedov. ( ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves
  13.      luteránec  -nca m () raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanovrel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa
  14.      lútka  -e ž () 1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk 2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti 3. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas ● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblačinav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
  15.      lúžiti  -im, in lužíti in lúžiti -im nedov.; ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro oštevalusnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina
  16.      lúžnica  -e ž () teh. tekočina z izluženimi snovmi
  17.      macerírati  -am nedov. in dov. () teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin // med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo maceríran -a -o: maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
  18.      macêsen  -sna m (é) gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesavrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis
  19.      macêsenje  in macêsnje -a [prva oblika sǝn] s () redko macesnovje: iti v macesenje
  20.      máček 1 -čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati // domača žival, ki lovi miši; mačka: dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši; prišel je potiho kot maček 2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel; novinec med starimi mački 3. redko krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom 4. star. sidro: spustiti mačka; vzdignili so mačka in odpluli 5. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj; z mačkom obračati hlode; z mačkom odtrgati goreči del strehe 6. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka; v mačku je imel veliko denarja ● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja; nizko reži se kot pečen maček zeloagr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki; petr. apneni maček lehnjak; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu
  21.      magazín  tudi magacín -a m () 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
  22.      mágičen  -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultatafiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
  23.      magistrálen 1 -lna -o prid. () knjiž. glaven, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga
  24.      mágma  -e ž () geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme
  25.      magnétičnost  -i ž (ẹ́) magnetnost: magnetičnost snovi

   3.467 3.492 3.517 3.542 3.567 3.592 3.617 3.642 3.667 3.692  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA