Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (3.192-3.216)


  1.      kontrapúnktičen  -čna -o prid. (ú) nanašajoč se na kontrapunkt: kontrapunktični obliki kánona in fuge / kontrapunktična pravila / zgradba romana je kontrapunktična kontrapúnktično prisl.: motivi se kontrapunktično prepletajo; kontrapunktično zasnovan ♪
  2.      kontrást  -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti // ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta ◊ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov ♪
  3.      kontrásten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontrast, nasproten: kontrastna tipa; izrazita kontrastna figura / kontrastne barve ♦ med. kontrastna snov snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov kontrástno prisl.: kontrastno delovati; kontrastno oblikovan ♪
  4.      kontrástnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost kontrastnega, nasprotnost: kontrastnost tonov / tudi v tem ciklu prevladuje čustvena kontrastnost ♪
  5.      kontróla  -e ž (ọ̑) 1. ugotavljanje skladnosti kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzor, nadzorstvo: poostriti, uvesti kontrolo; kontrola dela, poslovanja bank; kontrola izvoza in uvoza / publ. imeti kontrolo nad družbeno proizvodnjo; opravljati kontrolo; nižje pog. držati pod kontrolo kontrolirati / učenec je še vedno potreben kontrole nadzorstva / carinska, obmejna kontrola; družbena kontrola // ugotavljanje pravilnosti, kakovosti česa: poostriti kontrolo izdelkov / tehnična kontrola; kontrola delovanja strojev 2. ugotavljanje dejanskega stanja, položaja česa; pregled, pregledovanje: kontrola dokumentov; kontrola kovčkov v vlaku / kontrola ceste iz letala / pog. bolnik je prišel na kontrolo (ponovni) pregled 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popolno kontrolo nad tržiščem 4. pog. kontrolni organ: prišla je kontrola ● publ. šofer je izgubil kontrolo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. čisto je izgubila kontrolo nad seboj ni se mogla obvladati; pog. še vedno je pod zdravniško kontrolo (zdravniškim) nadzorstvom ◊ aer. kontrola letenja služba na letališču, ki skrbi za varnost v letalskem prometu; ekon. devizna kontrola kontrola dinarskega in deviznega poslovanja s tujino; med. kontrola rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok, načrtovanje rojstev; soc. socialna kontrola usmerjanje ravnanja, vedenja posameznikov v skladu z družbenimi normami; šah. časovna kontrola ugotavljanje, če je igralec napravil predpisano število potez v določenem času; šol. kontrola znanja ugotavljanje znanja z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjanje; šport. kontrola ugotavljanje pravilnosti poteka kakega tekmovanja; član, ekipa, ki to opravlja ♪
  6.      kontrolírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati skladnost kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzirati, nadzorovati: kontrolirati delo, poslovanje bank; kontrolirati uvoz in izvoz / kontrolira, kdaj prihajajo v službo / redko kontrolira, če je bilo res tako preverja, presoja // prizadevati si, skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: kontrolirati dijake / pri učenju ga še vedno kontrolirajo // ugotavljati pravilnost, kakovost česa: kontrolirati račune / kontrolirati stroje 2. ugotavljati dejansko stanje, položaj česa, pregledovati: kontrolirati potne liste / cesto kontrolirajo iz letala 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital kontrolira okoli tretjino industrije nafte; vlada kontrolira položaj po vsej državi // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija; nadzirati: na ozemlju, ki ga kontrolira sovražnik, so bili ponekod politični sestanki; severno področje kontrolira prva divizija ◊ šah. figura kontrolira polje delovanje figure je usmerjeno na določeno polje; šol. kontrolirati znanje ugotavljati znanje z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjati kontrolíran -a -o: kontrolirano blago; kontrolirano ozemlje ♦ fiz. kontrolirana jedrska reakcija jedrska reakcija, katere potek je mogoče uravnavati tako, da se pridobljena energija koristno porabi ♪
  7.      kontrolór  -ja m (ọ̑) kdor poklicno kontrolira; nadzornik, pregledovalec: pokazati račune kontrolorju; kontrolor in revizor / bil je imenovan za kontrolorja / prometni, tržni kontrolor; kontrolor proizvodnje ♦ aer. kontrolor letenja uslužbenec pri kontroli letenja ♪
  8.      kontúzija  in kontuzíja -e ž (ú; ȋ) med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska, udarnina: dobiti lažjo kontuzijo; kontuzija možganov; kontuzija na roki ♪
  9.      konvékcija  -e ž (ẹ́) fiz., navadno v zvezi tolpotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi: konvekcija v napeljavi centralne kurjave / konvekcija v zraku ♪
  10.      konvéncija  -e ž (ẹ́) 1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija 2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe 3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke ♪
  11.      konvertibílnost  -i ž (ȋ) fin. sposobnost, značilnost domače valute, da se more zamenjati za drugo valuto po tečaju, ki je blizu uradnemu: konvertibilnost dinarja; obnoviti konvertibilnost funta ♦ ekon. konvertibilnost dolarja obveznost finančnih organov Združenih držav Amerike, da kupujejo in prodajajo zlato za dolarje po določeni ceni ♪
  12.      konvíkt  -a m (ȋ) v nekaterih deželah vzgojna ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo zlasti pripravnikom za duhovniški poklic: nastaniti se v konviktu / dijaški konvikt pri benediktincih ♪
  13.      konzêrva  tudi konsêrva -e ž (ȇ) neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatle ♦ teh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami ♪
  14.      konzervírati  tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje ♦ med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza ♪
  15.      kónzul  -a m (ọ̑) 1. uradni predstavnik, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: avstrijski konzul v Ljubljani / generalni konzul konzularni predstavnik najvišje stopnje ♦ jur. konzul konzularni predstavnik, za stopnjo nižji od generalnega konzula; častni konzul predstavnik, ki zastopa v državi zlasti trgovinske koristi tuje države 2. zgod. vsak od dveh najvišjih državnih uradnikov v rimski republiki: izvolitev konzula // v francoski revoluciji vsak od treh najvišjih državnih uradnikov ♪
  16.      konzulát  -a m (ȃ) uradno predstavništvo, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: jugoslovanski konzulat v Trstu / na konzulatu mu niso hoteli izdati potnega lista ♦ jur. konzulat urad konzularnega predstavnika, za stopnjo nižjega od generalnega konzula; generalni konzulat urad generalnega konzula // poslopje tega predstavništva: na balkonu konzulata je zastava ♪
  17.      konzultatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. svetovalen, posvetovalen: gre za njihove konzultativne pravice / osnovanje konzultativnih centrov / ima samo konzultativni glas ♪
  18.      konzultíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja ♪
  19.      kooperácija  -e ž (á) organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje: širjenje kooperacije / individualno proizvodnjo je zamenjala kooperacija / industrijska, kmetijska kooperacija / delati v kooperaciji ♦ ekon. enostavna kooperacija organizacija proizvodnje, pri kateri sodeluje večje število ljudi brez notranje delitve dela // knjiž. sodelovanje sploh: kooperacija med vodstvom in delavci / kooperacija na kulturnem področju ♪
  20.      kooperírati  -am nedov. (ȋ) organizirano delovati v proizvodnji, pri kateri nastopa več članov, podjetij, navadno na osnovi delitve dela, poslovno sodelovati: s tovarno kooperira več podjetij; kooperirati z zadrugo // knjiž. sodelovati sploh: mladi niso hoteli kooperirati s starimi ♪
  21.      kooptácija  -e ž (á) imenovanje novega člana odbora, komisije na osnovi odločitve članov tega odbora, komisije: s kooptacijo so soglašali / kooptacija dveh novih članov ♪
  22.      kooptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izvršiti kooptacijo: kooptirati novega člana; kooptirali so ga v mestni komite kooptíran -a -o: kooptirani član odbora ♪
  23.      koordinácija  -e ž (á) glagolnik od koordinirati: izboljšati koordinacijo dela; načrti so bili izdelani brez koordinacije z direktorjem / urad za koordinacijo / koordinacija razlag / koordinacija gibov ♦ arhit. modularna koordinacija uskladitev mer na osnovi modula ♪
  24.      kòp  kópa m (ȍ ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop ♪
  25.      kópati  tudi kopáti -am in -ljem nedov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstranjevati umazanijo s telesa: mati kopa otroka; kopati bolnika; pogosto se umivati in kopati / ob reki kopajo konje // dajati telo ali del telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: roko mora kopati dvakrat na dan; ozebline kopa izmenoma v topli in hladni vodi ♦ fot. kopati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; izpirati film kópati se tudi kopáti se 1. biti, gibati se v vodi zaradi osvežitve, krepitve: tam se kopa in sonči mnogo ljudi / rad se kopa / po kosilu sta se šla kopat; pren., ekspr. v morju se je kopal mesec // ekspr. valjati se, (navadno) v sipki snovi: pred hišo so se v pesku kopale kokoši 2. ekspr., s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža veliko količino, množino česa: mesto se kopa v jutranjem soncu; pokrajina se je kopala v bleščeči svetlobi / hribovje se kopa v prvem zelenju / kopati se v bogastvu, zlatu / kopal se je v znoju / kopala se je v sreči zelo je bila srečna ● vznes. domovina se kopa v krvi v domovini so hudi, težki boji; ekspr. on misli, da se kopava v mleku da sva bogata, da se nama dobro godi; ekspr. njene oči se kopajo v solzah so polne solz kopajóč -a -e: delal je, kopajoč se v potu; kričanje kopajočih se otrok je potihnilo ♪

   3.067 3.092 3.117 3.142 3.167 3.192 3.217 3.242 3.267 3.292  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA