Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (267-291)


  1.      Kájnov  -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Kajna: Kajnov zločin ∙ knjiž. ti ljudje nosijo na sebi Kajnovo znamenje so morilci ♪
  2.      kájnovski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Kajnu: kajnovski zločin ♪
  3.      kájnovstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Kajnovemu: bratomorilsko kajnovstvo ♪
  4.      kamnovŕt  tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač ♪
  5.      kapitánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik ♪
  6.      Káplanov  -a -o prid. (ȃ) strojn., v zvezi Kaplanova turbina in kaplanova turbina vodna turbina za majhne padce in velike količine vode ♪
  7.      kaplanovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kaplanovati: dolgoletno kaplanovanje ♪
  8.      kaplanováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti kaplan, delovati kot kaplan: kaplanoval je v različnih krajih ♪
  9.      katránov  -a -o (ȃ) pridevnik od katran: katranov duh ♪
  10.      kaznoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaznuje: bil je sodnik in kaznovalec ♪
  11.      kaznoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaznovanje: kaznovalni organi; uprli so se zoper kaznovalno oblast / kaznovalni ukrepi; sodišče je poostrilo kaznovalno politiko ♦ jur. kaznovalna pravica pravica kaznovanja ♪
  12.      kaznovánec  -nca m (á) knjiž. kdor je kaznovan: mati je kaznovancu odpustila // redko kaznjenec: javil se je bivši kaznovanec ♪
  13.      kaznovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kaznovati: v kaznovanju je bil neusmiljen / kaznovanje otroka je zaleglo ♪
  14.      kaznováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) dati, določiti komu kazen: kaznovati otroka; kaznovali so jo zaradi nereda; v šoli so ga kaznovali, ker je motil pouk; milo, ostro kaznovati / fanta so eksemplarično kaznovali / kaznovati zločince; sleparja so kaznovali brez usmiljenja; kaznovati koga z globo, smrtjo / to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta kaznován -a -o: bil je kaznovan za več prestopkov; sam.: kaznovani je moral plačati denarno kazen ♪
  15.      Kélvinov  -a -o prid. (ẹ̑) fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja ♪
  16.      kinínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo ♪
  17.      kinínovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca ♪
  18.      kínovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
  19.      klánovec  -vca m (ȃ) slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev ♪
  20.      klínovje  -a s (ȋ) nav. ekspr. več klinov, klini: okno je zavarovano z železnim klinovjem; klinovje kletke / brez klinovja smo srečno dospeli na vrh ♪
  21.      klóvnovski  -a -o prid. (ọ́) klovnski: klovnovski obraz / klovnovski prizor; sam.: njene oči so imele nekaj klovnovskega na sebi ♪
  22.      kólomonov  in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom ♪
  23.      kônčnoveljáven  -vna -o prid. (ó-á ó-ā) knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe kônčnoveljávno prisl.: zadeva je končnoveljavno urejena ♪
  24.      korénovka  -e ž (ẹ̑) vrtn. rastlina, ki ima koren: gomoljnice in korenovke ♪
  25.      korenóvnik  -a m (ọ̑) bot. lesnata rastlina tropskih obrežij z lokasto upognjenimi zračnimi koreninami, ki poganjajo iz vej, Rhizophora ♪

   142 167 192 217 242 267 292 317 342 367  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA