Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (2.292-2.316)



  1.      higiéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično higiénično prisl.: higienično urejeno naselje
  2.      higroskópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov
  3.      higroskópski  -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka
  4.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (; ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
  5.      hijacínta  -e ž () okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
  6.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  7.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji
  8.      hilomorfízem  -zma m () filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela
  9.      hiper...  ali híper... predpona v sestavljenkah () za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipermoderen; hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen
  10.      hipermangán  -a m () temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom
  11.      hípermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja
  12.      hiperón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od protona
  13.      hiperplazíja  -e ž () med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani
  14.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  15.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit
  16.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma
  17.      hipoplazíja  -e ž () med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov
  18.      hipostáza  -e ž () 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma
  19.      hipostazírati  -am dov. in nedov. () filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi
  20.      hipotálamus  -a m () anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
  21.      hípovitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
  22.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike
  23.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  24.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  25.      historiografíja  -e ž () zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija

   2.167 2.192 2.217 2.242 2.267 2.292 2.317 2.342 2.367 2.392  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA