Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (2.267-2.291)



  1.      hemoglobín  -a m () biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
  2.      hemolizín  -a m () med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin
  3.      hereditáren  -rna -o prid. () biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova hereditárno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica
  4.      hermafroditízem  -zma m () biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
  5.      hermelínast  -a -o prid. () ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo
  6.      hermétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
  7.      herójstvo  -a s (ọ̑) 1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov 2. herojsko dejanje: brezštevilna herojstva partizanov
  8.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
  9.      heterogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva
  10.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  11.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
  12.      hétmanstvo  -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
  13.      hevrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
  14.      hevrístika  -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj
  15.      hibernácija  -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo
  16.      hibríd  -a m () biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
  17.      hidratácija  -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov
  18.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično
  19.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
  20.      hídroavión  -a m (-ọ̑) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
  21.      hídroenergétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
  22.      hidrogeníranje  -a s () glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga
  23.      hidrokinón  -a m (ọ̑) fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon
  24.      hidroksíl  -a m () kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika
  25.      hidropónika  -e ž (ọ́) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi

   2.142 2.167 2.192 2.217 2.242 2.267 2.292 2.317 2.342 2.367  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA