Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (217-241)


  1.      galúnov  -a -o (ȗ) pridevnik od galun: galunova raztopina ♪
  2.      galúnovec  -vca m (ȗ) petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat ♪
  3.      génovski  -a -o [ge- in dže-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Genovo: genovsko pristanišče / genovska republika ♦ meteor. genovski ciklon ♪
  4.      glásbenovzgójen  -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode ♪
  5.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  6.      glénovec  -vca m (ẹ̄) petr. kamnina, nastala iz glena ♪
  7.      glinovína  -e ž (í) redko glinasta tla ♪
  8.      glínovnat  -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč ♪
  9.      hanoveránec  -nca m (ȃ) vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci ♪
  10.      hanóvrski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje ♪
  11.      hasnovít  -a -o prid. (ȋ) star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev ♪
  12.      hermelínov  -a -o (ȋ) pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno ♪
  13.      hrénov  in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka ♪
  14.      hrénovka  tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é) tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom ♪
  15.      hudímanov  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo ♪
  16.      íbsenovski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama ♪
  17.      idéjnovsebínski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) nanašajoč se na idejno vsebino: idejnovsebinski elementi literarnega dela ♪
  18.      imenoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom 2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec ∙ publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju ♪
  19.      imenoválnik  -a m (ȃ) lingv. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika ♪
  20.      imenoválniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena ♪
  21.      imenovánje  -a s (ȃ) glagolnik od imenovati: imenovanje članov odbora; imenovanje komisij za ureditev prometa; vesel je bil imenovanja v glavni odbor / odločba o imenovanju / imenovanje je dobil z ministrstva / star. grad ne zasluži tega imenovanja imena ♪
  22.      imenováti  -újem dov. (á ȗ) 1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je // redko našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu 2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval 3. izbrati, nameniti za kaj: kolektiv je imenoval novega zastopnika; imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti 4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo ● ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja imenováti se nedov. 1. imeti ime: hrib pred nami se imenuje Golovec; otrok se imenuje Tomaž / ulica se imenuje po narodnem heroju 2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža istost, identičnost: ta ptič se imenuje vrabec; gibanje zračnih plasti se imenuje veter; komedija, ki jo imenujemo življenje imenován -a -o: noče biti imenovan; v komisijo je bil imenovan še en kandidat; publ. iz imenovanega kraja je prišlo veliko ljudi tega, tistega; novo imenovani načelnik novoimenovani / pri omejitvi, negotovosti v izjavi obdobje tako imenovane [t.i.] strateške omejitve ♦ mat. imenovano število količina, ki se izrazi z mersko enoto; sam.: imenovani je hitro vstal ♪
  23.      inovácija  -e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev ♪
  24.      inovacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inovacijo: inovacijski tokovi v slovenski književnosti / inovacijski poskusi ♪
  25.      inovatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki ♪

   92 117 142 167 192 217 242 267 292 317  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA