Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (2.017-2.041)


  1.      frančiškán  -a m (ȃ) menih reda, imenovanega po sv. Frančišku Asiškem: postal je frančiškan / maša pri frančiškanih v frančiškanski cerkvi ♪
  2.      fránkfurtarica  -e ž (ȃ) 1. nav. ekspr., nekdaj črno-rdeče-rumena zastava kot znamenje nemštva: sredi trga so razvili frankfurtarico 2. zastar. hrenovka ♪
  3.      fránko  prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
  4.      fránkovec  -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku ♪
  5.      frappé  -ja [-pé] m (ẹ̑) gastr. osvežujoča mešana brezalkoholna ali alkoholna pijača s sadjem, sladoledom in mlekom: kavni, malinov frappé ♪
  6.      frčáda  -e ž (ȃ) nadzidek z oknom nad kapom, za katerim je navadno urejen stanovanjski prostor: kmečka hiša s frčado / spati v frčadi ♪
  7.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  8.      frekventírati  -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana ♪
  9.      fréska  -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov ♪
  10.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  11.      frizé  -ja m (ẹ̑) tekst. tkanina z zankasto površino, ki jo tvorijo osnovne niti ♪
  12.      frkolín  -a m (ȋ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkolini ga zmerjajo / kot nagovor nisi držal besede, frkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še frkolin in nisem ničesar razumel; na cesti je stala skupina frkolinov / ima dva zdrava frkolina sina / slabš. ta frkolin bi mi rad pamet solil ♪
  13.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  14.      fundácija  -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
  15.      fundamènt  -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto ♪
  16.      fundamentálen  -lna -o prid. (ȃ) osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati ♪
  17.      fundamentálka  -e ž (ȃ) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: predavanje iz fundamentalke ♪
  18.      fundátor  -ja m (ȃ) knjiž., redko ustanovitelj, utemeljitelj: fundator akademije ♪
  19.      fundírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
  20.      fungírati  -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe ♪
  21.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  22.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
  23.      funkcionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost funkcionalnega: funkcionalnost izdelka, prostora, stanovanja; funkcionalnost vseh sestavin v delu / naselje je urejeno po načelih funkcionalnosti ♪
  24.      fúrmanstvo  -a s (ȗ) dejavnost furmanov: furmanstvo mu je prinašalo lepe dohodke ♪
  25.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪

   1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA