Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NOV (151-175)
- butánov -a -o (ȃ) pridevnik od butan: butanov plamen ♪
- cenóven tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika; cenovna struktura trga / cenovni testi ♪
- cenóvnik in cenovník -a m (ọ̑; í) zastar. cenik: komisija je izdelala enoten cenovnik ♪
- ciánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom ♪
- cianovodík -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
- cianovodíkov -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
- cínov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah ♪
- citrónov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa ♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone ♪
- citrónovec -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata ♪
- citronovína -e ž (í) les citronovca: mizica iz citronovine ♪
- čêsnov -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica ♪
- čêsnovka -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius ♪
- češmínov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj ♪
- češmínovec -vca m (ȋ) sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem // redko češmin ♪
- češmínovka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae ♪
- činóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov ♪
- činóvnik -a m (ọ̑) zastar. uradnik, uslužbenec: policijski činovnik ♪
- členovít -a -o prid. (ȋ) ki kaže neravne, vijugave obrise: členovita obala; členovito ozemlje ♦ teh. členovit mehanizem mehanizem, sestavljen iz več členov ♪
- členovítost -i ž (ȋ) značilnost členovitega: členovitost gorskih grebenov; členovitost jadranske obale ♪
- čólnov -a -o [u̯n] (ọ̑) pridevnik od čoln: čolnov bok, kljun ♪
- čŕmnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- čŕnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnovójen -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa ♪
- črnovójnik -a m (ọ̑) nekdaj vojak črne vojske: črnovojniki so stražili vojne ujetnike; vpoklicali so črnovojnike in sedemnajstletnike ♪
- črnovójniški -a -o (ọ̑) pridevnik od črnovojnik: črnovojniški polk ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251