Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOV (1.167-1.191)


  1.      cistercijánka  -e ž (ȃ) redovnica reda, imenovanega po samostanu Cistercium ♪
  2.      citostátik  tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki ♪
  3.      citrát  -a m (ȃ) kem. sol citronove kisline ali njen ester: natrijev citrat ♪
  4.      citróna  -e ž (ọ̑) limona: lepe, zrele citrone; sok citrone; zavrgel jo je kot izžeto citrono / čaj s citrono / cvetoče citrone citronovci ♪
  5.      citrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok ♦ kem. citronska kislina citronova kislina citrónsko prisl.: citronsko rumena obleka ♪
  6.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  7.      cŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam ♪
  8.      crkávati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
  9.      cŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
  10.      crocejánstvo  -a [kroče-] s (ȃ) Crocejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: estetika crocejanstva ♪
  11.      cúckovec  -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
  12.      cukrárnar  -ja m (ȃ) 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani ♪
  13.      cúnder  -dra m (ú) nekdaj lahko vnetljiva snov za netenje ognja s kresanjem, netilo ♪
  14.      cúrek  -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
  15.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
  16.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica ♪
  17.      cvènk  cvénka in cvênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci 2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov ♪
  18.      cvenkljáti  -ám nedov. (á ȃ) cvenketati: po žepih so mu cvenkljali novci / cvenkljati z drobižem ♪
  19.      cvetlíčje  -a s (ȋ) star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja ♪
  20.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov ♪
  21.      cvrčánje  -a s (ȃ) glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče ♪
  22.      cvŕček 1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki ♪
  23.      cvŕkanje  -a s (r̄) glagolnik od cvrkati: cvrkanje novih čevljev; cvrkanje koles ♪
  24.      čámpelj  -plja tudi -na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj ♪
  25.      čár  -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede ♪

   1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192 1.217 1.242 1.267  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA