Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOT (2514)

1.      nót  prisl. (ọ̑) pog. noter: hoditi not in ven ♪
2.      nóta  -e ž (ọ̑) 1. znak za ton: brati, poznati note; note kvadratne, okrogle oblike; besedilo in note / igrati, peti po notah // ton, ki ga tak znak zaznamuje: še enkrat je zaigral isto noto; glavna, visoka nota; pren. to spoznanje je končna nota romana ∙ ekspr. natepel ga bo po notah zelo; vse gre kakor po notah uspešno, brez zapletljajev 2. mn. knjiga, zvezek s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: odpreti note; stojalo za note 3. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: všeč so mu pesmi s cigansko noto / za film je značilna močna osebna nota / posebno, značilno noto daje kraju bližina meje / z oslabljenim pomenom: v pesmi je čutiti domoljubno, elegično noto; moška, trda nota je zazvenela v njegovem glasu; ta barva daje prostoru veselo noto 4. polit. uradno pismeno sporočilo ene vlade, države drugi: izročiti, zavrniti noto / protestna nota; verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave / diplomatska nota 5. zastar. dopis, sporočilo: pisar je napisal noto rimskemu trgovcu 6. zastar. bankovec: nota za tisoč frankov ♪
3.      nótabéne  in nóta béne medm. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. opozarja na trditev v dostavku; pomni, ne pozabi: notabene: zvečer me ne čakaj; sam.: pripisal je notabene [NB] ♪
4.      notácija  -e ž (á) 1. sistem znakov za zapisovanje glasbe: moderni skladatelji uvajajo nove notacije / glasbena notacija // kar je zapisano s takimi znaki: pri rogu zvenijo toni lahko nad notacijo, pod notacijo 2. v kapitalistični ekonomiki tržna cena česa na borzi: notacija kavčuka je visoka / brati notacije v ceniku ◊ muz. kvadratna notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral; menzuralna notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov; šah. notacija sistem znakov za zapisovanje (šahovskih) potez, partij ♪
5.      notár  -ja m (ā) nekdaj kdor poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: iti k notarju; napisali so ženitovanjsko pismo pri notarju; odvetnik in notar ♦ rel. duhovnik cerkvenega sodišča, škofijskega urada, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo ♪
6.      notariát  -a m (ȃ) nekdaj 1. notarski urad: v kraju sta bila sodišče in notariat 2. javna služba notarske dejavnosti: odpraviti notariat; zgodovina notariata / odločiti se za notariat notarski poklic ♪
7.      notárijuš  -a m (á) v Prekmurju, nekdaj kdor vodi administrativne, finančne posle več občin ♪
8.      notárka  -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
9.      notárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka ♪
10.      nóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nota 1, 2: a) notni zapis pesmi / notni sistem; notna pisava b) notni razpon njihovih ljudskih pesmi je majhen c) notna stojala / notna založba / notni material ◊ muz. notni papir papir s tiskanim notnim črtovjem; notna glavica polni ali prazni krožec kot del note; notna vrednost vrednost trajanja note; notno črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje not ♪
11.      nóter  prisl. (ọ̄) 1. izraža premikanje ali usmerjenost v zaprt prostor, ant. ven: gledati, spustiti, vabiti noter; stopite noter; elipt. hiša je zaprta, ne morem noter; soba je odprta in ljudje hodijo ven in noter / kot povelje trebuh noter, prsi ven / vrata se odpirajo na noter navznoter; ropotijo smo znesli tja noter / pog. potica je dobra, noter sem dala orehe v nadev ∙ nižje pog. ne govori preveč, ta bi te še noter dal pisal o tebi v časopisu; star. mrzla jesen noter gre se približuje; pog. šli smo že noter v zimo bližala se je zima; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. zamujeno noter prinesti nadomestiti; pog. noter pride manj, kot je stroškov dohodkov je manj; pog. s svojim jezikom te bo še spravila noter v zapor, ječo // v medmetni rabi izraža poziv za vstop: fantje, le noter, noter / na trkanje se oglasi iz sobe: noter naprej 2. pog., navadno v zvezi z do, v prav, čisto: gozd sega noter do jezera; igrati noter do jutra / sejati noter v noč; iti daleč noter v Rusijo 3. zastar. notri: noter jo peče ♪
12.      nótes  in nótez -a m (ọ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši; beležnica, beležka: vzeti notes iz žepa; telefonsko številko si je zapisal v notes; učiteljev notes za ocene ♪
13.      notíca  -e ž (í) 1. kratko poročilo, sporočilo, navadno v časopisu: objaviti, prebrati notico; članki in notice / časopisna notica; kratka notica 2. kratek zapis, pojasnilo, navadno v knjigi: uvodna študija in biografska notica / notica pod črto ♪
14.      notificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) polit. uradno sporočiti drugi državi pravno dejstvo, zahtevo mednarodnega pomena: notificirati spremembo šefa države / notificirati pomorsko blokado ♦ fin. notificirati akreditiv obvestiti uporabnika akreditiva, da je banka prevzela akreditivno obveznost ♪
15.      notíranje  -a s (ȋ) glagolnik od notirati: notiranje predavanja / notiranje melodije / notiranje delnic ♪
16.      notírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. na kratko zapisovati: notirati govor; notirati si glavne točke 2. muz. zapisovati z znaki notnega sistema: notirati melodijo 3. nepreh. imeti določeno tržno ceno; kotirati: nizko, visoko notirati / koliko notira dolar; pren., knjiž. ta film visoko notira // v kapitalistični ekonomiki imeti možnost trgovanja na borzi: te delnice lahko notirajo ◊ filat. notirati znamke določati, objavljati ceno znamk na tržišču notíran -a -o: notiran in aleatoričen glasbeni zapis ♪
17.      notografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) muz. prepisovati glasbeno delo za tisk, razmnoževanje: simfonijo je dobro notografiral / notografirati pesmarico ♪
18.      notóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko notoričen: notoren izdajalec / notorne resnice ♦ jur. notorna dejstva splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati ♪
19.      notóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: notoričen reakcionar / notorična četrt za prostitucijo razvpita, zloglasna ♦ med. notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač // splošno znan sploh: potrdil je svojo notorično nadarjenost za glasbo; stvar je dovolj notorična, zato je ne bomo podrobneje navajali / ekspr. njegova solidnost je prav notorična notórično prisl.: notorično duhovit pisatelj ♪
20.      nótranje...  tudi notránje... prvi del zloženk (ọ́; ȃ) nanašajoč se na notranji: notranjepolitičen, notranjetrgovinski ♪
21.      nótranjeavstríjski  tudi notránjeavstríjski -a -o prid. (ọ́-ȋ; ȃ-ȋ) nekdaj nanašajoč se na južni del habsburškega ozemlja, katerega jedro so tvorile Štajerska, Koroška in Kranjska: notranjeavstrijske dežele ♦ zgod. notranjeavstrijska dvorna komora ♪
22.      nótranjepártijski  tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; ȃ-á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo ♪
23.      nótranjepolítičen  tudi notránjepolítičen -čna -o prid. (ọ́-í; ȃ-í) nanašajoč se na notranjo politiko: notranjepolitična kriza v Franciji; razvoj notranjepolitične situacije / notranjepolitični komentar; notranjepolitična rubrika v časopisu ♪
24.      nótranji  tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče // nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve // ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma ◊ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega ♪
25.      nótranjica  tudi notránjica -e ž (ọ́; ȃ) anat., rabi se samostojno ali kot prilastek žleza z notranjim izločanjem: žleze notranjice slabo delujejo ● star. notranjica ga lomi božjast ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226