Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOT (40-64)



  1.      enôten  -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobovjur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno
  2.      enotér  -a -o štev. (ẹ̑) star. ki je ene, iste vrste: enotero sukno / skovir je ponavljal svoj enoteri tožni klic enoličen, monoton
  3.      enotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) star. enovit, enoten: marmor je enoterna kamnina
  4.      enotérnost  -i ž (ẹ̑) star. enotnost, istovrstnost: enoternost gradiva
  5.      ênotíren  -rna -o prid. (ē-) ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet
  6.      ênotírnica  -e ž (ē-) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici
  7.      enôtiti  -im nedov.) 1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost 2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti
  8.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  9.      fenotíp  -a m () biol. zunanje in notranje lastnosti in značilnosti organizma: fenotip rastline; odnos med genotipom in fenotipom
  10.      fenotípičen  -čna -o (í) pridevnik od fenotip: fenotipične značilnosti
  11.      fonotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov: fonoteka radijske postaje
  12.      galvanotéhnika  -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo
  13.      ganótje  -a s (ọ̑) knjiž. ganjenost: obšlo, prevzelo ga je ganotje; občutiti, vzbuditi ganotje
  14.      genotíp  -a m () biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip
  15.      genotípičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe
  16.      hipnótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipnotike ali hipnozo: hipnotično spanje / hipnotične oči / hipnotično delovanje morfija
  17.      hipnótik  tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo
  18.      hipnotízem  -zma m () 1. nauk o hipnozi: govoriti o hipnotizmu 2. hipnoza
  19.      hipnotizêr  -ja m () kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer
  20.      hipnotizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami
  21.      hipnotizíranec  -nca m () kdor je hipnotiziran
  22.      hipnotizíranje  -a s () glagolnik od hipnotizirati
  23.      hipnotizírati  -am dov. in nedov. () spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran
  24.      hladnôta  -e ž (ó) redko hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov
  25.      hnótav  -a -o prid. (ọ́) nar. obotavljiv, neodločen: Johan je bil počasen, hnotav (F. Bevk)

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA