Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOT (1.551-1.575)


  1.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  2.      pred  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila ◊ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem ♪
  3.      predejáti  -déjem dov., tudi predém; 2. mn. predéjete tudi predéste, 3. mn. tudi predejó; predéj in predèj; predejál (á ẹ̑) raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti: pomagala je predejati bolnika; predejati torbo iz ene roke v drugo; predejati ključ na notranjo stran; predejal je pipo v ustih, rekel pa ni nič; predejal se je s postelje na fotelj / predejati rože na drugo okno prestaviti; predejati jabolka v boljšo košaro preložiti; predejati se na stolu presesti se 2. nar. preiskati, pregledati: predejal je vsak grm; vse je predejal, pa ni nič našel ● nar. dosti sveta sem že predejal prehodil, prepotoval predejáti se nar., nav. 3. os. spremeniti se na bolje: počakaj, stvari se bodo predejale; vreme se bo predejalo ♪
  4.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici ♪
  5.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  6.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  7.      predmétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: predmetiti duhovne vrednote / predmetiti človeka ♪
  8.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
  9.      predpostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno ∙ publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom ♪
  10.      predrugáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe ♪
  11.      predstávništvo  -a s (ȃ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem območju z določenimi pooblastili // poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva 2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov ♪
  12.      prèdstráža  -e ž (ȅ-á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda ♪
  13.      prefektúra  -e ž (ȗ) 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez ♪
  14.      preformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo ♪
  15.      preglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost preglednega: enotnost in preglednost besedila / povečati preglednost cestišča ♪
  16.      pregradíti  -ím dov., pregrádil (ȋ í) 1. s kako napravo ločiti a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali 2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto // namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko 3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon pregrajèn -êna -o: pregrajena predsoba ♪
  17.      pregrupíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pregrupirati: pregrupiranje vojaških enot / v stranki je prišlo do pregrupiranja sil / začelo se je pregrupiranje mladincev ♪
  18.      prehájkati  -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem priti z enega konca česa na drugega: dve nemški diviziji sta prehajkali vso Gorenjsko / niso mogli prehajkati vseh notranjskih gozdov ♪
  19.      prejókati  tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
  20.      prekričávati  -am nedov. (ȃ) večkrat prekričati: drug drugega so prekričavali; otroci so se prekričavali; pren., ekspr. zaman je prekričavala svojo notranjo praznino z veseljačenjem ♪
  21.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  22.      premér  -a m (ẹ̑) 1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer 2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer ♦ gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm ♪
  23.      premériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče 2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo podolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi 4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit premérjen -a -o: premerjeno zemljišče ♪
  24.      preméšati  tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti ♪
  25.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA