Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOB (775)

1.      nóbel  [bǝl] prid. neskl. (ọ́) pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej // dober, lep, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel ♪
2.      nobélij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, No ♪
3.      Nobélov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na švedskega kemika Alfreda Nobela: Nobelov sklad / Nobelov nagrajenec / Nobelova nagrada najvišja nagrada za zasluge za človeštvo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti, ekonomije ali za prizadevanje za mir ♪
4.      nobélovec  -vca m (ẹ̑) publ. kdor dobi Nobelovo nagrado: jugoslovanski nobelovec Andrić / nobelovec za kemijo ♪
5.      nobélovka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nobelovec: nobelovka Curie ♪
6.      nobèn  -êna -o tudi nobèn -a -o zaim., sam. nobêden tudi nobèden [dǝn] (ȅ ȇ; ȅ) 1. v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe ali stvari iz določene vrste v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) v samostalniški rabi: nobeden ga ne pozna; nobena ga ne mara; ne boji se nobenega / nobeden njegovih junakov; nobeden od zaveznikov / ekspr. hoče njo in nobene druge / pog. noben od fantov ni bil na veselici nobeden b) v prilastkovi rabi: noben ključ ni pravi; nobene skrbi nima; za nobeno stvar se ne zanima / zastar. nobeden človek noben // ekspr. krepi zanikanje: nobenega dvoma ni; od nikoder nobenega glasu; na noben način; z njim nočem imeti nobenega opravka; nobene besede več; nobene pomoči ni več // zanika kakršnokoli kakovost: nima nobenih dokumentov; nobenih novic nisem izvedel, ne dobrih ne slabih 2. nar., v zvezi z brez kakršenkoli: obsodili so ga brez nobenega dokaza; to je obljubil brez nobenega pritiska ● ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; ekspr. nobene ni črhnil molčal je; ni povedal svojega mnenja; pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil; minuta zamujena ne vrne se nobena; preg. eden ni nobeden če je samo eden, ne pomeni nič ♪
7.      nobênkrat  tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla ∙ preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič ♪
8.      nobilitéta  -e ž (ẹ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih družbeni sloj z veliko močjo, veljavo zaradi opravljanja visokih državnih služb: pripadnik nobilitete 2. knjiž., redko plemiči, gospoda: provincialna nobiliteta ♪
9.      nobilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov, poplemenititi: zaradi vojaških zaslug ga je cesar nobilitiral nobilitíran -a -o: nobilitirani meščani ♪
10.      noblésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis // uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna narediti z nobleso; ženska z naravno nobleso / občudovati nobleso njenih gibov 2. plemiči, gospoda: noblesa se shaja pri grofici; etiketa noblese ♪
11.      armíranobetónski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija ♪
12.      bakrenobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd ♪
13.      bujnobárven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje ♪
14.      cinobarít  -a m (ȋ) knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit ♪
15.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin ♪
16.      cinóbrast  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: cinobraste strehe cinóbrasto prisl.: cinobrasto rdeča zemlja ♪
17.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca ♪
18.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo ♪
19.      črnôba  -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov ♪
20.      črnobína  -e ž (í) bot. rastlina z drobnimi cveti, ki imajo zrasle cvetne liste, Scrophularia: navadna črnobina ♪
21.      črnoborzijánec  -nca m (ȃ) slabš. kdor se ukvarja s črno borzo: črnoborzijanci in špekulanti ♪
22.      črnoborzijániti  -im nedov. (á ȃ) slabš. ukvarjati se s črno borzo: črnoborzijanil je s pretihotapljenim blagom ♪
23.      črnoborzijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na črnoborzijance ali črno borzo: črnoborzijanske cene; črnoborzijanske špekulacije ♪
24.      črnoborzijánstvo  -a s (ȃ) ukvarjanje s črno borzo: obogatel je s špekulacijami in črnoborzijanstvom ♪
25.      črnobrád  in črnobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črno brado: črnobrad mož ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226