Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NOB (76-100)



  1.      snobístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na snobizem: snobistični malomeščani; v salonih se je zbirala snobistična družba / snobistično zanimanje za literaturo, modo
  2.      snobízem  -zma m () nav. ekspr. miselnost, ravnanje snobov: norčevali so se iz njegovega snobizma; malomeščanski snobizem / iz snobizma iti na razstavo / kulturni, literarni snobizem
  3.      snobòk  -óka tudi snóbok -a m ( ọ́; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov
  4.      snóbovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost
  5.      snóbovstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: obsojali so jih zaradi njihovega snobovstva
  6.      snóbski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. snobovski: snobska družba / snobski egoizem; snobske želje nekaterih ljudi
  7.      snóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: za del publike je značilno snobstvo ∙ knjiž. občudovanje snobstva snobov
  8.      šínobus  -a m () žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom
  9.      tečnôba  -e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba
  10.      téhnobirokrát  -a m (ẹ̑-) nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov
  11.      téhnobirokrátski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol
  12.      temnobárven  -vna -o [tǝm] prid. () ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali
  13.      tesnôba  -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja
  14.      tesnôben  -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti
  15.      tesnôbnost  -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera 2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost
  16.      trohnôba  -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi
  17.      trohnôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel
  18.      ugonobítev  -tve ž () knjiž. uničenje: duševna, telesna ugonobitev
  19.      ugonobíti  -ím dov., ugonóbil ( í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo ● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost
  20.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba
  21.      zresnôbiti  -im dov.) star. zresniti: dogodek jih je zresnobil / zresnobiti obraz
  22.      žlehtnôba  -e ž (ó) nižje pog. 1. hudobnost, zlobnost: nenadoma ga je prijela žlehtnoba; ne zamerimo jim žlehtnobe 2. hudoben, zloben človek: ona je prava žlehtnoba
  23.      absolutizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
  24.      adíjo  medm. () pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
  25.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (-) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA