Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NOB (76-100)
- snobístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na snobizem: snobistični malomeščani; v salonih se je zbirala snobistična družba / snobistično zanimanje za literaturo, modo ♪
- snobízem -zma m (ȋ) nav. ekspr. miselnost, ravnanje snobov: norčevali so se iz njegovega snobizma; malomeščanski snobizem / iz snobizma iti na razstavo / kulturni, literarni snobizem ♪
- snobòk -óka tudi snóbok -a m (ȍ ọ́; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov ♪
- snóbovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost ♪
- snóbovstvo -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: obsojali so jih zaradi njihovega snobovstva ♪
- snóbski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. snobovski: snobska družba / snobski egoizem; snobske želje nekaterih ljudi ♪
- snóbstvo -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: za del publike je značilno snobstvo ∙ knjiž. občudovanje snobstva snobov ♪
- šínobus -a m (ȋ) žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom ♪
- tečnôba -e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba ♪
- téhnobirokrát -a m (ẹ̑-ȃ) nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov ♪
- téhnobirokrátski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol ♪
- temnobárven -vna -o [tǝm] prid. (ȃ) ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali ♪
- tesnôba -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu /
smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja ♪
- tesnôben -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti ♪
- tesnôbnost -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera 2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost ♪
- trohnôba -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi ♪
- trohnôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel ♪
- ugonobítev -tve ž (ȋ) knjiž. uničenje: duševna, telesna ugonobitev ♪
- ugonobíti -ím dov., ugonóbil (ȋ í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo ● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost ♪
- zelenôba -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba ♪
- zresnôbiti -im dov. (ó ȏ) star. zresniti: dogodek jih je zresnobil / zresnobiti obraz ♪
- žlehtnôba -e ž (ó) nižje pog. 1. hudobnost, zlobnost: nenadoma ga je prijela žlehtnoba; ne zamerimo jim žlehtnobe 2. hudoben, zloben človek: ona je prava žlehtnoba ♪
- absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje ♪
- adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar) ♪
- àkonfesionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226