Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (926-950)



  1.      prebégniti  -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega
  2.      preblísniti  -em dov.) 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle / v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec; brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo ● ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil
  3.      prebraníti  in prebrániti -im dov. ( á) nar. vzhodno preprečiti, ne dovoliti: nihče mi tega ne more prebraniti; skušal mu je prebraniti, da bi jo tepel
  4.      precenítev  -tve ž () glagolnik od preceniti: precenitev moči, sposobnosti / precenitev literarnega dela
  5.      precéniti  -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo
  6.      precigániti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti
  7.      predahníti  in predáhniti -em dov. ( á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil predahníti se in predáhniti se redko spremeniti se, sprevreči se: veselje se je v trenutku predahnilo v žalost predáhnjen -a -o: dan, predahnjen s svetlobo; njene besede so bile predahnjene z upanjem
  8.      predaníti  -ím dov., predánil ( í) prebiti, preživeti dan (na varnem, skritem mestu): borci so predanili v gozdu in šele zvečer prestopili cesto
  9.      predíhniti  -em dov.) knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo predíhnjen -a -o: z ironijo predihnjena komedija; vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo
  10.      predkloníti  -klónim dov. ( ọ́) šport. upogniti telo v pasu naprej: globoko se predkloni in prevali soigralca čez svoj hrbet v vodo; odročiti in predkloniti
  11.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgalažarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil
  12.      predŕzniti se  -em se tudi predŕzniti si -em si dov.) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali
  13.      prefíniti  -im dov.) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje
  14.      preganíti  in pregániti -em dov. ( á) 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti preganíti se in pregániti se redko upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč
  15.      prégniti  -em in pregníti prêgnem dov. (ẹ́; é) star. prepogniti: pregniti list papirja
  16.      pregníti  -gníjem dov.) popolnoma zgniti: deske so na vlagi pregnile; slama na strehi je pregnila na več krajih
  17.      pregoníti  -gónim dov. ( ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve
  18.      pregrízniti  -em dov.) s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat // s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno ● ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je
  19.      pregrníti  in pregŕniti -em dov. ( ŕ) 1. dati pregrinjalo čez kaj: pregrnila je zaboj, da jima je bil za mizo / pregrniti mizo pogrniti; pregrniti z odejo, papirjem, prtom pokriti; pren., ekspr. pregrnil je sedanjost s preteklostjo // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: veselje ga je pregrnilo / žalost mu je pregrnila obraz 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno; prekriti: megla je pregrnila dolino; oblaki pregrnejo nebo / mah je pregrnil skale pregŕnjen -a -o: belo pregrnjena miza; rdeče pregrnjena tribuna; z oblaki pregrnjeno nebo
  20.      prehranítev  -tve ž () glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev
  21.      prehraníti  in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. ( á ā; á ā) s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti // redko nahraniti: prehranil in prenočil jih je prehránjen -a -o: preslabo prehranjeni ljudje
  22.      prehranítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prehranitev: izračunati prehranitvene stroške / prehranitvena plast zemlje
  23.      preimeníten  -tna -o prid. () ekspr. 1. preveč imeniten: ta ženska je preimenitna zanj 2. zelo imeniten, dober: preimenitno vino; ima preimenitno vozilo / on je preimeniten kuhar / za tiste čase je bil to preimeniten dogodek
  24.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ; í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost
  25.      prekániti  -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; á ā) knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA