Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (919-943)



  1.      požmŕkniti  -em dov.) nar. pomežikniti: nagubančil je čelo in požmrknil / požmrkniti z očmi
  2.      praskétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, rezek glas: plamen sveče prasketne / ekspr. strel je prasketnil v noč
  3.      práskniti  -em dov.) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami
  4.      prásniti  -em dov.) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili
  5.      praznítev  -tve ž () glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov
  6.      prazníti  in prázniti -im nedov. ( á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. prazniti skledo jestielektr. prazniti akumulator porabljati shranjeno električno energijo 2. izločati blato, seč: prazniti črevo, mehur 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: prazniti dvorano; mesto se je hitro praznilo
  7.      pŕdniti  -em dov.) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno, tiho prdniti
  8.      prebégniti  -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega
  9.      preblísniti  -em dov.) 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle / v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec; brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo ● ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil
  10.      prebraníti  in prebrániti -im dov. ( á) nar. vzhodno preprečiti, ne dovoliti: nihče mi tega ne more prebraniti; skušal mu je prebraniti, da bi jo tepel
  11.      precenítev  -tve ž () glagolnik od preceniti: precenitev moči, sposobnosti / precenitev literarnega dela
  12.      precéniti  -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo
  13.      precigániti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti
  14.      predahníti  in predáhniti -em dov. ( á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil predahníti se in predáhniti se redko spremeniti se, sprevreči se: veselje se je v trenutku predahnilo v žalost predáhnjen -a -o: dan, predahnjen s svetlobo; njene besede so bile predahnjene z upanjem
  15.      predaníti  -ím dov., predánil ( í) prebiti, preživeti dan (na varnem, skritem mestu): borci so predanili v gozdu in šele zvečer prestopili cesto
  16.      predíhniti  -em dov.) knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo predíhnjen -a -o: z ironijo predihnjena komedija; vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo
  17.      predkloníti  -klónim dov. ( ọ́) šport. upogniti telo v pasu naprej: globoko se predkloni in prevali soigralca čez svoj hrbet v vodo; odročiti in predkloniti
  18.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgalažarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil
  19.      predŕzniti se  -em se tudi predŕzniti si -em si dov.) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali
  20.      prefíniti  -im dov.) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje
  21.      preganíti  in pregániti -em dov. ( á) 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti preganíti se in pregániti se redko upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč
  22.      prégniti  -em in pregníti prêgnem dov. (ẹ́; é) star. prepogniti: pregniti list papirja
  23.      pregníti  -gníjem dov.) popolnoma zgniti: deske so na vlagi pregnile; slama na strehi je pregnila na več krajih
  24.      pregoníti  -gónim dov. ( ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve
  25.      pregrízniti  -em dov.) s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat // s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno ● ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je

   794 819 844 869 894 919 944 969 994 1.019  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA