Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (901-925)


  1.      povéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas drug za drugim oveneti: ta roža hitro povene ♪
  2.      povésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. povesiti: povesniti sekiro / nekoliko je povesnila glavo ♪
  3.      povézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare // dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo povézniti se ekspr. nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda ♪
  4.      povrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od povrniti: povrnitev stroškov, škode / vse bi storil za povrnitev zdravja / povrnitev k antiki ♪
  5.      povrníti  in povŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo; vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj; z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati // narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: povrniti pomoč / povrniti dobro z dobrim, hudo s hudim / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to povrnem 2. star. vrniti, dati: jed ji je povrnila moč; to ji je povrnilo upanje ● star. bog povrni hvala; evfem. krivico mu bom povrnil maščeval se mu bom povrníti se in povŕniti se 1. spet se pojaviti, ponoviti se: bolezen se mu je povrnila; povrnili so se hudi časi / kmalu se bo povrnila pomlad 2. knjiž. vrniti se: le pojdi, pa se kmalu povrni; povrniti se iz vojske, s potovanja, domov / povrnimo se h glavnemu junaku romana ● ekspr. pisatelj se je povrnil k dramatiki je spet začel pisati drame; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo povŕnjen -a -o: povrnjeni stroški; povrnjena dobrota; povrnjeno upanje mu je dalo moč ♪
  6.      povzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske ustvarjalnosti / ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil 2. knjiž. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: povzdigniti moralo v četi; muzejske zbirke so povzdignile sloves mesta; govor je povzdignil njegov ugled // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigniti vinogradništvo in živinorejo / s svojo igro je povzdignil umetniško raven gledališča / take misli človeka povzdignejo nad vsakdanje skrbi 3. star. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigniti: povzdigniti glavo; povzdignil je kozarec in jim nazdravil; grozeče je povzdignil palico ● star. povzdigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; knjiž. povzdigniti oči h komu pogledati ga; star. le kako si je upal povzdigniti oči do njegove hčere pričakovati, da se bo poročila z njim povzdígniti se star. priti do česa, povzpeti se: rad bi se povzdignil do visokega položaja / povzdignil se je do uglednega meščana ∙ ekspr. hotel se je povzdigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih povzdígnjen -a -o: reči kaj s povzdignjenim glasom; žugati s povzdignjenim prstom; povzdignjen slog; povzdignjena kulturna raven ∙ ekspr. prositi s povzdignjenimi rokami zelo ♪
  7.      pozakleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim zakleniti: pozakleniti predale, vrata; čakali so, da je vse pozaklenil / svoje stvari je pozaklenila ♪
  8.      pozakonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pozakoniti: pozakonitev otroka ♪
  9.      pozakóniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje ♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci ♪
  10.      pozatakníti  in pozatákniti -em dov. (ȋ á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice ♪
  11.      pozeleníti  -ím dov., pozelénil (ȋ í) narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike ♪
  12.      pozginiti  gl. poizginiti ♪
  13.      pozveríniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti zveri: maščevalnost je ljudi pozverinila; v vojni se človek pozverini pozverínjen -a -o: pozverinjeni ljudje ♪
  14.      pozvoníti  -ím dov., pozvónil (ȋ í) 1. krajši čas zvoniti: stekel je po stopnicah in pozvonil; ko je bil v zvoniku, je še malo pozvonil / dvakrat pozvoniti; na dolgo pozvoniti 2. z zvonjenjem sporočiti, naznaniti: pozvonil je pomočnici; pozvoniti k zajtrku; če boš kaj želel, pa pozvoni; brezoseb. pozvonilo je za konec odmora 3. dati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: pozvonil je telefon ♪
  15.      poženíti se  -žénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti: sinovi so se poženili, hči pa je ostala sama poženíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: otroke sta poženila in zdaj sta spet sama / sinove je dobro poženil ♪
  16.      poživíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
  17.      požlahtnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnitev rastlinske vrste / resnična požlahtnitev človeka ♪
  18.      požlahtníti  -ím in požláhtniti -im dov., požláhtnil (ȋ í; ā ȃ) 1. agr. izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtniti vinsko trto, vrtnice 2. knjiž. oplemenititi, poplemenititi: trpljenje ga je požlahtnilo / požlahtniti jezik / požlahtniti les požlahtnjèn -êna -o in požláhtnjen -a -o: požlahtnjene rastline; z umetnostjo požlahtnjeno življenje ♪
  19.      požmŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. pomežikniti: nagubančil je čelo in požmrknil / požmrkniti z očmi ♪
  20.      praskétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, rezek glas: plamen sveče prasketne / ekspr. strel je prasketnil v noč ♪
  21.      práskniti  -em dov. (á ȃ) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami ♪
  22.      prásniti  -em dov. (á ȃ) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili ♪
  23.      praznítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov ♪
  24.      prazníti  in prázniti -im nedov. (ȋ á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. prazniti skledo jesti ♦ elektr. prazniti akumulator porabljati shranjeno električno energijo 2. izločati blato, seč: prazniti črevo, mehur 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: prazniti dvorano; mesto se je hitro praznilo ♪
  25.      pŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno, tiho prdniti ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA