Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (769-793)



  1.      pocenítev  -tve ž () glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov
  2.      poceníti  -ím dov., pocéni; pocénil ( í) narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške
  3.      pocigániti se  -im se dov.) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil
  4.      pocíniti  -im dov.) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica
  5.      pocúkniti  -em dov.) pog. sunkoma potegniti: pocukniti koga za lase, rokav
  6.      počasníti  -ím in počásniti -im nedov. ( í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode
  7.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
  8.      počépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil ● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim
  9.      počíniti  -em dov.) star. odpočiti se: izčrpan si, počiniti moraš
  10.      počrnítev  -tve ž () glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu ◊ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa
  11.      počŕniti  -im in počrníti -ím dov., počŕnil (ŕ; í) 1. narediti kaj črno, temno: počrniti obrvi, trepalnice; počrniti si obraz s sajami / ekspr. mrak je počrnil dolino // ekspr. narediti kaj umazano: deževnica in blato sta kamen počrnila 2. knjiž. povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: zelo so ga počrnili pri njej počŕnjen -a -o tudi počrnjèn -êna -o: počrnjene obrvi
  12.      podcéniti  -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge
  13.      podmakníti  in podmákniti -em dov. ( á) pomakniti, dati pod kaj: pod noge ji je podmaknil pručko
  14.      podpíhniti  -em dov.) s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: žerjavico moraš podpihniti, pa se bo vnelo ∙ knjiž., redko nekdo ga je podpihnil proti tebi nahujskal, naščuval // redko pihniti: podpihnil je in kup je razpadel
  15.      podŕgniti  -em dov., tudi podrgníla (ŕ ) 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot // z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje 2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete 3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar 4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo
  16.      podríčniti  -em dov.) redko zdrsniti, zdrčati: podričnil je navzdol po travi podríčniti se nar. gorenjsko podrsati se: podričniti se v dolino / podričnil se je po snegu
  17.      podríniti  -em dov.) redko podstaviti, podložiti: podriniti bolniku blazino pod hrbet
  18.      podŕkniti  -em dov.) zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil
  19.      podŕsniti  -em dov.) premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo
  20.      podsméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil
  21.      podtakníti  in podtákniti -em dov. ( á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente // skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položitilov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti ∙ ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega // pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral
  22.      podvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dati pod obrnjeno posodo: podvezniti pod škaf / podvezniti kokoš
  23.      podvíhniti  -em dov.) z zavihom spraviti pod kaj: pes je podvihnil rep
  24.      podvrníti  in podvŕniti -em dov. ( ŕ) knjiž., redko podviti: sedel je in podvrnil noge podvŕnjen -a -o: sedela je s podvrnjenimi nogami ♦ med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala
  25.      pofíniti  -im dov.) ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo

   644 669 694 719 744 769 794 819 844 869  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA