Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (701-725)


  1.      oténiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko osenčiti: oteniti risbo oténjen -a -o: otenjene oči ♪
  2.      otísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa: kumare dobro otisni; otisniti zmečkano sadje 2. s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati; otiščati: čevlji so ji otisnili noge otísnjen -a -o: otisnjene sadne tropine ♪
  3.      otrésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) z enkratnim sunkom stresti, otresti: otresnila je mokro krilo / ekspr. nejevoljno je otresnil z glavo; konj je otresnil z grivo otrésniti se zastar. odgovoriti, reči: lažeš, se otresne ♪
  4.      otrníti  otŕnem dov. (ȋ ŕ) 1. odstraniti ogorek: otrniti trsko / otrniti svečo / otrniti cigareto / otrniti pepel s cigarete otresti 2. star. otreti, obrisati: otrniti pot, solzo / otrnil si je potno čelo 3. nar. udariti: s palico ga je otrnil po glavi ♪
  5.      otŕpniti  -em dov. (ŕ ȓ) postati negiben, tog, manj občutljiv: od mraza mu je otrpnil obraz; prsti so mu otrpnili / ekspr. otrpniti od strahu; pren., knjiž. čas je nekako otrpnil; njene misli so otrpnile v bridkem spoznanju otŕpnjen -a -o star. otrpel: govoril je, kakor bi imel otrpnjen jezik; od mraza otrpnjene roke; prim. otrpel ♪
  6.      otŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: narahlo je otrznil vrata in pogledal v sobo otŕznjen -a -o: otrznjeno okno ♪
  7.      ovéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas postati nekoliko (u)vel: ta roža hitro ovene; pren., ekspr. dekle od žalosti ovene // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): nenadna ljubezen največkrat hitro ovene ovénjen -a -o ovenel: ovenjen cvet; prim. ovel, oveneti ♪
  8.      ovíniti  -im dov. (í ȋ) 1. agr. pripraviti novo posodo za vino z izlužitvijo: oviniti sod 2. zastar. opijaniti: če le morejo, ga ovinijo; nekoliko se je ovinil ♪
  9.      ozelenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ozeleneti ali ozeleniti: ta grm pred ozelenitvijo rdeče vzcveti / načrt ozelenitve novih stanovanjskih sosesk ♪
  10.      ozeleníti  -ím dov., ozelénil (ȋ í) narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike // oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš ♪
  11.      ozelenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana ♪
  12.      oznaníti  in oznániti -im dov. (ȋ á ā) knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical ♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem // povedati, sporočiti sploh: takoj mu je oznanil novico; najprej je oznanil svoj uspeh materi 2. naznaniti, napovedati: pasje lajanje je oznanilo njegov prihod / oblaki so oznanili nevihto ● star. cerkvena ura je oznanila devet odbila oznánjen -a -o: oznanjeni ukazi; kar je bilo oznanjeno, se je zgodilo ♪
  13.      ozŕniti  -im dov. (r̄ ȓ) obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto: ozrniti stopnice ozŕniti se knjiž., redko dobiti zrna: klasi so se že ozrnili ♪
  14.      oženíti se  ožénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila oženíti ekspr. dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti ožénjen -a -o: oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico ♪
  15.      pahníti  in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ∙ ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen ♪
  16.      partizániti  -im nedov. (á ȃ) publ. biti partizan, bojevati se kot partizan: obiskal je kraje, kjer je partizanil med vojno ♪
  17.      pehniti  ipd. gl. pahniti ipd. ♪
  18.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
  19.      peritonítis  -a m (ȋ) med. vnetje trebušne mrene ♪
  20.      pesnítev  -tve ž (ȋ) daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno: napisati, prevesti pesnitev; peta pesem pesnitve je najbolj pretresljiva; pesmi in pesnitve / filozofska, idilična, romantična pesnitev / pesnitev Faust ∙ publ. dramska pesnitev dramsko delo v verzih, navadno lirsko, čustveno ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  21.      pésniti  -im nedov. (ẹ̑) pisati pesmi: zadnja leta ni več pesnil; pesnil je v slovenskem in nemškem jeziku / pesniti balade, sonete / pesem, ki jo je pel, je sproti pesnil ♪
  22.      petelíniti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre petelíniti se 1. ponašati se, postavljati se: v naši hiši se ne boš tako petelinil; nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo; peteliniti se pred kom / peteliniti se v novi obleki / če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil / peteliniti se s svojimi zmagami bahati se / v mestu so se petelinili okupatorji // delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ 2. razburjati se, vznemirjati se: petelini se, kadar boš upravičen 3. biti zelo viden, opazen: na njegovem klobuku se petelini velik krivec ♪
  23.      píhniti  -em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize 2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno // ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila 3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli ● pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih ♪
  24.      pijániti  -im nedov. (á ȃ) star. opijanjati, opijati: vino je začelo ljudi pijaniti / njene besede so ga pijanile omamljale ♪
  25.      píkniti  -em dov. (í ȋ) 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj ♪

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA