Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (5.119-5.143)


  1.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  2.      priprávništvo  -a s (ȃ) delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva ♪
  3.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago ♪
  4.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno ◊ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte ♪
  5.      prirobíti  in priróbiti -im dov. (ȋ ọ́) teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino ♪
  6.      priročíti  -ím dov., priróčil (ȋ í) šport. dati, pritegniti roko k telesu: odročiti in priročiti ♪
  7.      prisébnost  -i ž (ẹ̄) 1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha 2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti ♪
  8.      priséga  -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ◊ jur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu ♪
  9.      prisekljív  -a -o prid. (ȋ í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede prisekljívo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti ♪
  10.      prisesáti se  -ám se [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnil ∙ ekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz ♪
  11.      prislòn  -ôna m (ȍ ó) 1. redko prislonitev: prislon lestve na zid 2. redko naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola 3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku ♪
  12.      prislúh  -a m (ȗ) 1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide / ptičje petje je bilo samo prisluh / vsi ti šumi so ustvarjali prisluh šepetajoče melodije ∙ ekspr. saj nič ne poka, menda imaš prisluhe izraža podkrepitev trditve ♦ psiht. slušna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom ♪
  13.      prisluškoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
  14.      prismódež  -a m (ọ̑) slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež ♪
  15.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  16.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  17.      prisúkati  -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú) vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega ◊ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti prisúkati se 1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim 2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle ♪
  18.      prisvájanje  -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov ♪
  19.      prisvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja ♪
  20.      prisvojíti si  -ím si dov., prisvójil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvojíti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje ♪
  21.      prišárati  -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
  22.      prištéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve 2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnik ● ekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv prištét -a -o: prečrtati prišteto število ♪
  23.      prištévati  -am nedov. (ẹ́) 1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati 2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom prištevajóč -a -e: napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje ♪
  24.      pritèg  -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od pritegniti: priteg vrvi ♦ navt. vrv, s katero se spreminja položaj jader ♪
  25.      pritézen  -zna -o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto ♪

   4.994 5.019 5.044 5.069 5.094 5.119 5.144 5.169 5.194 5.219  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA