Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (4.594-4.618)


  1.      pomólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. končati molžo: pomolzla je in odšla iz hleva 2. iztisniti, odvzeti mleko iz vimena: pomolsti koze, krave; ročno, strojno pomolsti pomólzen -a -o: pomolzene krave so odgnali na pašo; pomolzeno mleko so oddajali v zadrugo ♪
  2.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon ♪
  3.      pomŕdati  -am dov. (ȓ) nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdal, nato pa se je skril v kot / ekspr. pomrdati z ustnicami / zadovoljno je pomrdal z obrazom ♪
  4.      pomúčiti  -im dov. (ú ȗ) krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil ♪
  5.      pomudíti se  -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ȋ í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča ♪
  6.      pomúzati se  -am se dov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: ob tej novici se je pomuzal 2. nar. podrgniti se: pes se je pomuzal ob dekličino koleno ♪
  7.      ponatís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ponatisniti: ponatis članka, knjige; ponatis prejšnje izdaje 2. ponovni natis, ponovna izdaja: dopolnjeni, nespremenjeni ponatis / povest je izšla v ponatisu / kot del kolofona ponatis prepovedan ♪
  8.      ponéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
  9.      ponížanec  -nca m (ȋ) ekspr. ponižan človek: ni se hotel vrniti domov kot ponižanec ♪
  10.      ponóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič ponóvno prisl.: tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti pomen dela; ponovno se pritožiti, prositi ♪
  11.      ponúdba  -e ž (ȗ) 1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba // to v pismeni obliki: skrbno sestavljena ponudba / pismene ponudbe z življenjepisom oddajte v pisarni 2. ekon. količina blaga, ki jo nudijo prodajalci na določenem trgu po določeni ceni: ponudba narašča, upada; povpraševanje presega ponudbo; ponudba blaga, denarja / zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja ● ekspr. letos je imela že tri ponudbe trije so izrazili željo, naj se poroči z njimi; star. vsa moja zbirka vam je na ponudbo na voljo, na razpolago ◊ jur. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; znesek, ki se ponudi na dražbi ♪
  12.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  13.      pônvica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico ◊ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu ♪
  14.      pooblaščênec  -nca m (é) kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje ♪
  15.      poóblati  -am dov. (ọ̑) z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata // z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino poóblan -a -o: pooblana deska ♪
  16.      pooglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja ♪
  17.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  18.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
  19.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
  20.      popéti  -pnèm dov., popél; nam. popét in popèt (ẹ́ ȅ) knjiž. zategniti, napeti: popeti jermen, pas / voz so morali večkrat popeti popéti se vzpeti se, dvigniti se: hotel se je popeti na vrh skale; popeti se na žival, v sedlo / popeti se na hrib, teraso ♪
  21.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  22.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  23.      popíti  -píjem dov. (í) 1. končati pitje: pojesti in popiti // s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra // s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina ∙ preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače 2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi 3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano popít -a -o: popito vino ♪
  24.      popívnati  -am dov. (ȋ) odstraniti odvečno tekočino s pivnikom: popivnati kapljo črnila // odstraniti odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: s krpo popivnati polito kavo / popivnati masten madež s kruhom / ekspr. s svojim robcem ji je popivnal solze z obraza ♪
  25.      popléti  -plévem dov., tudi poplevíte; poplél (ẹ́) s puljenjem odstraniti plevel: popleti gredice / popleti ljuljko iz pšenice ♪

   4.469 4.494 4.519 4.544 4.569 4.594 4.619 4.644 4.669 4.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA